Podelitev nagrade skupine OHO 2026. Foto: Galerija P74/Peter Fettich
Osrednjo nacionalno nagrado za sodobno vizualno umetnost, namenjeno mladim umetnikom do 40. leta, so tradicionalno podelili v Galeriji P74, ob tem pa odprli razstavo vseh štirih letošnjih nominirancev – poleg nagrajenke so to še Živa Božičnik Rebec, Tajda Stiplovšek Jug in Jernej Šimec.
Oglas
Kot je v utemeljitvi zapisala žirija, je pregledala 34 prijav ter pri tem opazila nekatere skupne poteze, kot so materialnost, narativnost, procesnost in subjektivne raziskovalne metode. Prepričal jo je projekt Ajde Kadunc, ki “ne temelji zgolj na vnaprej zastavljenem konceptu, temveč se udejanja na ravni čutnega in izkušnje”. Pri tem so v ospredju obrnjena perspektiva v odnosu do drugih živih bitij, dlje trajajoči proces in njegova nepredvidljivost, so še zapisali.
Nagrajeno delo Ajde Kadunc izhaja iz vsakodnevnega sobivanja z drugimi organizmi, ponavljajočih se opravil in opazovanja procesov, ki nimajo konca, ampak se nenehno preoblikujejo. Nastal je iz zanimanja, kaj se zgodi, če človek k drugim živim bitjem pristopi z obrnjenim pristopom in torej ne izhaja iz izkoriščanja in uporabe, ampak izmenjave in iskanja skupnega jezika, v ospredju pa ni le človeška, temveč skupna blaginja vseh živih sistemov, vključenih v vzpostavljen dialog.
Žirijo je prepričala instalacija Ajde Kadunc, za katero v utemeljitvi zapiše, da ne temelji zgolj na vnaprej zastavljenem konceptu, temveč se udejanja na ravni čutnega in izkušnje. Foto: Galerija P74/Peter Fettich
Raziskovanje možnosti drugačne ekonomije odnosa
Bitje, okoli katerega je zasnovana instalacija, so čebele, umetnica pa delo z njimi razume kot način razvijanja občutljivosti do kolektivnega organizma, ki se odziva na ritme vremena, pašnih virov in sezonskih sprememb. “Ta odnos je pomembno zaznamoval moje razmišljanje in umetniško delo, kjer proces pomeni prilagajanje in opuščanje popolnega nadzora. Ključno vprašanje je pojmovanje dela oziroma načina, kako razumemo produktivnost drugih organizmov. Medtem ko je čebelarstvo pogosto vzpostavljeno skozi logiko nabiranja, nadzora in ekstrakcije, Proximity attempt raziskuje možnost drugačne ekonomije odnosa,” je zapisala.
Umetnica projekt razume kot poskus vzpostavljanja skupnega jezika, ki temelji na pozornosti, prilagajanju in deljeni nepredvidljivosti. “Umetniški objekt v tem okviru ne predstavlja odnosa, temveč ga omogoča, njegova stabilnost pa je vedno pogojna. Ker se mi zdi pomembno, da odnos ni enosmeren, je del produkcijskih sredstev namenjen nakupu medonosnih sadik, ki jih bom med razstavo zasadila v bližini panjev,” sklene.
Umetnica v projektu Proximity attempt nadaljuje raziskovanje relacijskih objektov, ki se vzpostavljajo v sodelovanju z nečloveškimi organizmi. Foto: Galerija P74/Peter Fettich
Skrb za okolje in skupnost, ugibanja o prihodnosti in izhajanje iz življenjskih okoliščin
Letošnjo komisijo so sestavljali Barbara Borčič, Mojca Grmek, Miroslav Karić in Tadej Vaukman. Med 34 prijavami so izbrali štiri nominirance, pri teh pa so jih prepričali zaokroženi opusi v formalnem, estetskem in pomenskem smislu. “Povezujejo jih uporaba naravnih in industrijskih materialov, vključevanje readymadeov, razmerje med človekom in prostorom, bodisi intimnim, javnim ali v neposredni okolici. Opazni so skrb za okolje in skupnost, spekulacije o prihodnosti in izhajanje iz življenjskih okoliščin,” beremo v utemeljitvi.
Ajda Kadunc, ki se je rodila v Ljubljani leta 1995, deluje na področju slikarstva in instalacije. Leta 2024 je magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Med študijem je obiskovala tudi Taideyliopiston Kuvataideakatemia v Helsinkih.
Ajdo Kadunc zanima, kako lahko umetniški objekt deluje kot vmesnik za vzpostavljanje odnosa med človeško intenco in avtonomnim delovanjem druge vrste. “Delo zato nastaja kot pogajanje med različnimi oblikami delovanja – gre za nastajajoči objekt, ki se odziva na vreme, čas, razpoložljive vire in stanje čebelje družine ter njihovo lastno organizacijo prostora. Avtorstvo je razpršeno med različnimi načini organizacije in delovanja, pri čemer se meja med produkcijo in okoljem briše. Objekt postaja situacija, ki je hkrati materialna, živalska in procesna,” zapiše umetnica. Foto: Galerija P74/Peter Fettich
Nagrada skupine OHO prinese nagrajenki dvomesečno umetniško rezidenčno bivanje v New Yorku in samostojno razstavo v Galeriji P74 v Ljubljani.
Razstava del vseh štirih nominirancev za nagrado bo v Galeriji P74 na ogled do 4. junija.
Oglas