David Attenborough, znameniti britanski naravoslovec in priljubljeni voditelj, simbol dokumentarnih filmov, ki nas opozarjajo, kako dragocen je naš planet, je danes dopolnil sto let. Njegovo življenje so že v zadnjih tednih in dneh slavili številni muzeji in znanstvene ustanove po svetu ter mnoge televizijske hiše, domači BBC, kjer se je začelo njegovo neverjetno potovanje, se mu bo poklonil s posebnim programom in s slavnostnim dogodkom v londonski koncertni dvorani Royal Albert Hall.
Sto let je res neznatna doba za planet Zemlja, a dolga za človeka, še zlasti če se meri z dosežki, s kakršnimi se David Attenborough. Rodil se je 8. maja 1926 v Isleworthu v grofiji Middlesex na širšem območju Londona in že kot otrok rad raziskoval naravo, predvsem stikal za fosili, najbolj pa je njegova zgodnja leta zaznamovalo življenje v kampusu Univerze v Leicestru, kjer je bil njegov oče Frederick ravnatelj.
Svojevrstna čestitka na eni od plaž v severni Angliji. »Velikokrat govorimo o reševanju planeta, a resnica je, da moramo to storiti, da rešimo sebe,« se glasi citat. FOTO: Phil Noble/Reuters
Sedem desetletij kariere
Medtem ko si je njegov brat, znani igralec Richard Attenborough, ki smo ga mnogo pozneje gledali v Jurskem parku, utiral pot v gledališče, je David delal kot prostovoljec v muzeju v Leicestru in tja nosil svoje fosile, dopolnil je tudi zbirko oddelka za zoologijo na univerzi, saj mu je prodal zalogo pupkov – po tri penije za vsakega. To je le eden od podatkov, ki jih radi navedejo v Leicestru, kjer si pripisujejo zasluge za izoblikovanje tega »nacionalnega zaklada«, kot so poimenovali človeka, ki mu danes brez težav rečemo prvi glas narave.
V kar 72 let dolgi karieri je posnel več kot sto dokumentarnih filmov na stotinah lokacij v več kot 80 državah na vseh celinah. Zanje je prejel številne nagrade, med drugim je edini človek na svetu, ki je osvojil bafte v vseh formatih televizije: črno-bele, barvne, HD-, 3D- in 4K-tehnologiji. Ob tem je zbral več kot 30 častnih diplom britanskih univerz, dobil viteški naziv in več najvišjih britanskih odlikovanj, po njem je poimenovanih na desetine živalskih vrst, še živečih in izumrlih. Novo je National History Museum poimenoval prav v počastitev njegovega rostnega dne, in sicer oso, ki izvira z območja patagonskih jezer v Čilu. Imenuje se Attenboroughnculus tau.
Večino življenja je bil zvest BBC, čeprav so njegovo prvo prošnjo za delo na radiu zavrnili in tudi pozneje, ko je že začel delati kot voditelj, so njegovi šefi menili, da se pred kamero sploh ne bi smel pojavljati, češ da ima prevelike zobe. Leta 1954 je namreč začel snemati serijo oddaj Zoo Quest, v katerih je občinstvu odstiral divjino, kakršne ni bilo videti nikjer drugje.
Davidu Attenboroughu se danes na različne načine poklanjajo po vsem svetu. FOTO: Clodagh Kilcoyne/Reuters
Delo Davida Attenborougha je za promocijo znanosti izjemno pomembno, meni slovenski biolog dr. Davorin Tome z Nacionalnega inštituta za biologijo. »Attenborough ni znanstvenik, je pa izjemen v prezentaciji znanstvenih odkritij in predvsem zelo dober organizator, kar je zelo pomembno pri snovanju filmov, ki jih potem vsi gledamo z odprtimi usti,« je dejal. »Podobnih oddaj je zdaj že veliko, toda on je bil prvi, ki je začel uvajati ta neposredni pristop na terenu. Vsi se dobro spomnimo izjemnih posnetkov z gorilami. Bil je pionir v tem, zdaj ga številni kopirajo, vendar mu večina mu ne seže niti do kolen.«
Izumirajoča vrsta
Pred približno 50 leti so začeli snemati znamenito serijo Life on Earth (Življenje na Zemlji), ki je izšla leta 1979 in si jo je do danes po ocenah ogledalo več kot 500 milijonov ljudi. Sledila je cela serija dokumentarcev, med njimi Sinji planet, Planet Zemlja, Ledena Zemlja in Dinastije, ki jih zaznamujejo izjemni posnetki in njegov edinstveni glas.
Skupaj s princem Williamom na Svetovnem ekonomskem forumu. FOTO: Fabrice Coffrini/Afp
Tega je zlasti v zadnjih desetletjih usmeril v opozarjanje na to, da je življenje na planetu neprecenljivo, a hkrati zaradi ravnanja človeka resno ogroženo. To še vedno počne s svojim značilnim, po britansko umirjenim tonom, začinjenim s humorjem in pronicljivostjo. Številni mediji so ga prav zaradi tega razglasili za ogroženo vrsto in izjemno rariteto – navsezadnje ga že to, da je dočakal sto let, uvršča med manj kot 0,01 odstotka svetovnega prebivalstva.
Ko danes gledam svoje zgodnje filme, spoznavam, da sem takrat mislil, da sem v divjini in da raziskujem prvinski svet narave, vendar je bila to utvara. Tisti gozdovi in planjave in morja so se že izpraznili.
David Attenborough
Tudi v tej starosti ga lahko v njegovih projektih, kakršen je Wild London (Divji London), še vedno vidimo ležati na tleh, medtem ko opazuje ježka, kako se krepča s polno skodelo črvov, preden se poda na ženitveni pohod po ježji avtocesti med vrtovi britanskega glavnega mesta. Čeprav je večkrat prečesal planet in z občinstvom delil izjemno redke trenutke živalskega sveta, v jeseni življenja ugotavlja, da tudi ko govorimo o živalih in biodiverziteti, velja znani pregovor Ljubo doma, kdor ga ima.