Mitralješko gnezdo MG/13. Foto: MMC RTV SLO
Še pred kratkim je bil bunker popolnoma zasut in skrit pod zemljo. Danes pa je očiščen, urejen in odprt za javnost. “Smatramo, da je potrebno obujati zgodovinski spomin, smo se odločili, da bomo obnovili to zadevo, da se vidi kako je to včasih izgledalo in kakšen pomen je to imelo,” je za TV Slovenija povedal Gorazd Stopinšek, član Turističnega društva Razvanje.
Oglas
“Jaz sem vesela, da je interes v našem kraju, da se naši krajani zavedajo te preteklosti, jo obujajo oz. se ji posvečajo,” je dodala Maja Dobnik, predsednica Krajevne skupnosti Razvanje.
Rupnikova linija je bila ambiciozen obrambni projekt Kraljevine Jugoslavije, zasnovan po anšlusu Avstrije leta 1938. Na širšem območju Maribora, kjer je bilo zgrajenih okoli 200 utrjenih objektov, naj bi zadrževala prodor nemških sil proti notranjosti države.
“Preko Maribora šlo veliko pomembnih komunikacij na jug, torej v globino Jugoslavije. Mejni prehod Šentilj, preko katerega sta tekla tako cestna kot železniška povezava je bil največji mejni prehod Kraljevine Jugoslavije, tukaj je šlo največ transporta. Bilo je jasno, da bodo nemške sile napadle v smeri Maribora ter naprej proti Zagrebu in naprej južneje proti Sarajevu,” je povedal Aleš Zelenko, obramboslovec in avtor knjige Rupnikova linija – Boj za severno fronto.
Bunker je bil še do pred kratkim popolnoma zasut in skrit pod zemljo. Foto: MMC RTV SLO/zajem zaslona
Mitralješko gnezdo za šest vojakov
Bunker MG13 je tako imenovano mitralješko gnezdo – manjši, a močno utrjen objekt iz armiranega betona, v katerem je bilo prostora za do šest vojakov. “Gre za eno izmed zadnjih variant mitraljeških gnezd, ki so se gradila v času utrjevanja in sicer najbolj sofisticirano, napredno. To kar vidimo, je samo manjši del objekta, večji del je pod zemljo,” je pojasnil Zelenko.
Blizu bunkerja poteka tudi danes zasuti poldrugi kilometer dolg protitankovski jarek. Celoten sistem utrdb, samo v Razvanju jih je 10, pravzaprav ni bil nikoli v celoti končan. “Takoj po vojni, ko smo bili majhni, je bila še municija v teh bunkerjih, tako da joj,” je povedal domačin Stanislav Kozar.
“Še bolj se je dogajalo takrat, ko je bila vojna v Sloveniji. Takrat smo pa te bunkerje očistili, za vsak slučaj,” je pristavil drugi domačin Božidar Robar.
“Malo nas spravlja tudi ta zgodovina k pameti, da smo vendarle enotni in da je med nami manj sovraštva,” je dodal misel tretji domačin Marjan Čander.
Zgodovinska točka
V Razvanju si želijo, da bi bunker postal zgodovinska točka širšega pomena. V prihodnjih mesecih načrtujejo obnovo še večjega bližnjega utrjenega objekta.
“V tem in sosednjem bunkerju so bivali pripadniki protiletalskih enot, ki so imeli na bunkerju nameščen štiricevni 20-milimetrski protiletalski top, s katerim so streljali na zavezniška letala in jih tudi več zadeli oz. sestrelili,” je sklenil obramboslovec Zelenko.
Prav z raziskovanjem tega dogajanja naj bi se v prihodnje ukvarjali najbolj zagnani člani tamkajšnjega turističnega društva.
V Razvanju predstavili obnovljeni bunker
Oglas