Oglas
Na višino cene vstopnice vplivajo različni stroškovni dejavniki. Foto: Shutterstock
V nabor dogodkov, storitev in dobrin, ki postajajo nedostopni za nekatere sloje družbe, lahko, kot kaže, uvrstimo tudi obisk koncertov, predvsem tujih superzvezdnikov v živo. Govorimo o vstopnicah, ki stanejo več sto evrov, nekatere tudi nad 500 evrov. Če obiščemo koncert na destinaciji, ki je tako oddaljena, da je treba vključiti še prenočitev, se končni znesek lahko premakne bližje 1000 evrom. O tem, zakaj je doživljanje glasbe v živo tako drago, smo v tokratni oddaji Ob osmih govorili z organizatorjem koncertov Žigo Klančarjem iz podjetja Mars Music.
Posledice covidnega obdobja lahko občutimo na različnih področjih našega življenja, tudi glasbenem. Kot vse so se podražile tudi vstopnice, čeprav, kot priznava Klančar, “nekako nesorazmerno”. Povišali so se predvsem stroški delovne sile, kajti številni, ki so v tem obdobju izgubili delo, so odšli v druge panoge in se potem niso več vrnili. Zaradi omejitev v obdobju ene od najobsežnejših pandemij v sodobnem času in posledično nedruženja (tudi) pod koncertnimi odri je bilo zanimanje občinstva za takšne in drugačne dogodke ogromno. Raste tudi povpraševanje, “glasbeni zemljevid sveta se namreč širi v Azijo, na Bližnji vzhod, krepi se Latinska Amerika, tudi Afrika”.
Kaj zvišuje cene koncertov?
Na višino cene vstopnice vplivajo različni stroškovni dejavniki. Kateri so glavni, pojasnjuje Žiga Klančar: “Cena vključuje DDV, po navadi do neto zneska vštevamo še stroške prodajalca vstopnic in kolektivnih avtorskih agencij. To v Sloveniji nanese približno 25 odstotkov. Stroški pa so različni, glede na velikost koncerta. Pri manjših ima prizorišče običajno že vso tehniko, pri večjih jo je treba najeti, v redkih primerih jo izvajalci vozijo s seboj, kar seveda plačaš pri honorarju. Če govorimo o povprečnih dvoranskih koncertih, je oprema – torej ozvočenje, luči, LED-zasloni – na prvem mestu. Potem je treba upoštevati še najem prizorišča, varovanje, hrano nastopajočih in spremljevalne ekipe, različno delovno silo, zavarovanja in oglaševanje.” V grobem je pri uspešnem koncertu približno polovica stroškov, polovica gre za honorar, ki pa ga ima seveda tudi izvajalec za pokrivanje svojih stroškov.
Da je bolj kot glasba v ospredju šov, ne drži le za Evrovizijo; vse večje spektakle namreč opazujemo tudi na številnih turnejah; to zahteva večjo produkcijo in vodi v višjo ceno vstopnice: “Seveda to drži, več, kot je opreme, višji so stroški. Določeni žanri so primernejši za širitev glasbe v doživetja tudi za druga čutila, drugi manj. V popu je tega več, rock deluje tudi na golem odru, čeprav se na primer kakšni Rammstein s tem ne bi strinjali.”
Žiga Klančar Foto: Prvi/Tina Lamovšek
Cene mednarodno prepoznavnih izvajalcev se med trgi ne razlikujejo, pravi Klančar: “Če ne moreš plačati tržne cene, izvajalca preprosto ni, ker imajo povpraševanja po vsem svetu dovolj. Izjeme so tam, kjer se trg gradi, na primer na Kitajskem, kjer se izvajalci zavestno odločijo za nizke cene, da si naredijo neki krog poslušalcev in računajo na to, da se jim bo čez leta to povrnilo.” Nadaljuje, da smo se pri nas in v okolici nekaj časa lahko sklicevali na nižjo kupno moč, ampak zdaj tudi v primeru Srbije, ki se je pridružila državam z dražjimi vstopnicami, vidimo, da preprosto morajo imeti podobne cene kot Zahodna Evropa, če želijo konkurirati.
In še glede “vloge” žanra pri višini cene: “Cene so se dvignile kar pri vseh žanrih, ker nihče noče zaostajati; ko se enkrat zvišajo, se vsi zelo radi pridružijo temu.” Po podatkih in pogovorih, ki jih ima Žiga Klančar v glasbenih oziroma koncertnih krogih, se ljudje odločajo za obisk manj koncertov: “Proračun za obisk koncertov je enak, ampak ker so se cene tako zvišale, trpi obisk srednje velikih in manjših koncertov. Sredstev obiskovalci ne razpršijo na več prireditev, ampak se odločajo za manj teh, ki pa so bolj ekskluzivne.”
Slovenija v svetovnem trendu
Tudi slovenski trg ni imun proti povišanju cen, kar je po mnenju Klančarja “edino logično in tudi pravilno. So načeloma še vedno nižje zaradi nižjih stroškov, ker ni teh prevozov in tako velikih ekip; ljudje in potovanja seveda stanejo. Najbolj priljubljeni so tudi najdražji, kar je logično: igrajo na največjih prizoriščih, posebej pa, če gre za takšne posebne projekte, kot je bil na primer Magnifico v Stožicah, kjer je treba prizorišče izgraditi iz nič. Potem se seveda to odraža tudi na ceni vstopnic.”
V zadnjih letih so postali priljubljeni t. i. tribute bandi, preteklost se navsezadnje vrača v valovih; osemdeseta, devetdeseta, novo tisočletje … Backstreet Boys, “milenijska fantovska zasedba”, bodo letos jeseni na primer nastopali na več koncertih v Düsseldorfu. In čeprav so bili na vrhuncu priljubljenosti ob koncu devetdesetih in začetku novega tisočletja, lahko za vstopnico odštejemo tudi 200 ali 300 evrov. “Na račun tribute bandov se vračajo tudi originalni izvajalci iz preteklih desetletij. Dobijo nov zalet, nov val, tudi novo občinstvo in staro občinstvo, ker nostalgija se dobro prodaja,” razmišlja Žiga Klančar.
Džungla v spletni prodaji
Ne glede na ceno pa so očitno koncertne vstopnice še vedno zelo priljubljene, oboževalci v t. i. virtualni čakalnici vidijo odštevanje ure do sekunde do prodaje, nato se jim dodeli neko naključno mesto v vrsti, ko bodo lahko dejansko kupili vstopnico. To lahko pomeni, da je pred tabo v vrsti celo 50.000 ljudi. Govor je seveda o koncertih, po katerih je ogromno povpraševanje: “Ja, potem pa lahko obupaš ali pa držiš pesti, da bo mogoče ta vrsta nekako čudežno izginila. Se strinjam, vstopnice so že nekaj časa za precej izvajalcev res kot vroče žemljice. K temu je veliko prispeval internet, in sicer v dveh vlogah: danes si je mogoče vstopnico zagotoviti z nekaj kliki, tudi plačilo je preprosto, in čeprav so vstopnice drage, je ponekod plačilo odloženo, ponuja se celo obročno plačilo. Včasih je bilo težko dobiti že informacijo, da koncert sploh bo, kaj šele priti do vstopnice, treba je bilo prositi nekoga, ki je šel recimo v München, in so se potem ljudje organizirali za nakup. Šlo je za povsem drug in danes nepredstavljiv svet. Na drugem mestu pa internet prek družbenih omrežij in spletnih medijev skrbi za večinoma brezplačno reklamo.”
Foto: EPA
Kjer je v igri veliko denarja, se bodo prej ali slej zgodile tudi številne zlorabe. Preprodajalci vstopnic – nov “poklic”, težava pravzaprav, ki je v koncertnem svetu kar zelo pogosta – uporabljajo različna programska orodja, da zaobidejo čakalne vrste in naberejo vstopnice, ki jih potem prodajajo naprej po večkratniku osnovne cene. Tudi Klančar poudarja odlično organiziranost preprodajalcev: “Nekoč sem bral, da imajo celo svoje konference, tako da so običajno korak pred prodajalci. Ampak če je volja, je mogoče tudi to omejiti oziroma zajeziti. Za kupca pa je lahko malce nepripravno, če je vstopnica vezana na ime in je na telefonu; v tem primeru je ni mogoče prenesti na drugega.” Je pa kupovanje od preprodajalcev tudi tvegano, ker nikoli ne vemo, če bomo to vstopnico tudi res dobili.”
Ponekod imajo določene skupine, kot so dijaki, študenti in upokojenci, pri nakupu vstopnic popuste: “Ravno pred kratkim sem bral novico, da v ZDA načrtujejo koncerte v živo, ki jih bodo prenašali v verigi kinodvoran, do 300 hkrati, ampak tudi tam cene vstopnic ne bodo nizke, od 40 do 75 dolarjev.”
Po nekaterih napovedih se rast cen vstopnic še ne bo ustavila. Kdaj bodo oboževalci rekli dovolj? “Mislim, da smo že blizu tega, vsaj pri določenih primerih. Tudi trenutna geopolitična kriza ne pomaga. Te dni so ob napovedi turneje Olivie Rodrigo oboževalci povzdignili glas, da je 300 dolarjev za vstopnico res preveč. Pa še primer v naši bližini: koncert Johna Legenda v Puli. Pri sedečih koncertih imamo ta privilegij, da lahko točno vidimo, koliko vstopnic je prodanih. V ospredju prizorišča so vstopnice po 159 evrov in veliko jih je še na voljo,” pravi Žiga Klančar, ki je v tokratni epizodi spregovoril tudi o platformah za prodaje vstopnic Ticketmaster in Live Nation ter t. i. dinamičnih cenah vstopnic.
Vabljeni, da se naročite na podkast Ob osmih in da nam pišete na obosmih@rtvslo.si.
Žiga Klančar: Koncerti so dražji, kar je logično in tudi pravilno
Oglas