Slovenija ne spada v vrh najbolj zadolženih držav v EU. Po Eurostatovih podatkih za zadnje četrtletje leta 2025 je javni dolg predstavljal 65,7 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP). To je manj tako od povprečja v EU (81,7 odstotka) kot od povprečja v evroobmočju (87,8 odstotka).

“Branimo naša stoletja stara ognjišča” (v izvirniku: branimo naša vekovna ognjišta). Tako smo lahko pogosto slišali v času balkanskih vojn v 90. letih po razpadu Jugoslavije. Uporaba starinskega pojma ognjišča je nekoga, medna novinarja, tako razjezila, da se je pridušal: “Naj jim že nekdo kupi štedilnike.”

Slovenske prazne in polne kašče

V Sloveniji nismo uporabljali pojem ognjišča, se pa je razširila v zadnjem času beseda kašča oziroma kašče za proračun oziroma javne finance. Te kašče naj bi bile prazne oziroma naj bi jih skrbni gospodarji spet napolnili.

Kašče je prostor ali stavba za shranjevanje žita. Glede na to, da zaradi urbanizacije in industrializacije v Sloveniji zdaj v kmetijstvu dela le manj kot dva odstotka vseh delovno aktivnih, je uporaba pojma kašče malce nenavadna.

Slovenija po javnem dolgu na 10. mestu v EU

Če pogledamo podatke, lahko tudi ugotovimo, da Slovenija primerjalno gledano Slovenija glede na svoj javni dolg ne spada v evropskih vrh. V zadnjem četrtletju lanskega leta je slovenski javni dolg po Eurostatovih podatkih znašal 65,7 odstotka BDP. Med 27 članicami se je Slovenija tako uvrstila na deseto mesto.

Za primerjavo: avstrijski javni dolg znaša 81,5 odstotka BDP, nemški pa 63,5 odstotka BDP. Na vrhu lestvice sta Grčija (146,1 odstotka BDP) in naša zahodna soseda Italija (137,1 odstotka BDP). Naša vzhodna soseda Madžarska ima javni dolg v višini 74,6 odstotka BDP, naša južna soseda Hrvaška pa 56,3 odstotka BDP.

Države z majhnim javnim dolgom

Najmanjši javni dolg v EU ima Estonija, in sicer samo 24,1 odstotka BDP. Javni dolg pod 30 odstotki imajo v EU še: Luksemburg (26,5 odstotka BDP), Danska (27,9 odstotka) in Bolgarija (29,9 odstotka BDP). Če Luksemburg in Danska spadata med gospodarsko zelo razvite države, pa je Bolgarija gospodarsko najmanj razvita članica EU.

Črnoglede napovedi glede Slovenije, ki se niso uresničile

Že kmalu po izbruhu svetovne finančne krize leta 2008, ki se je v EU pozneje spremenila v evrsko krizo in je najbolj udarila po Grčiji, so najbolj črnogledi napovedovali, da bo Slovenija postala nova Grčija, torej, da bo bankrotirala. A to se ni zgodilo.

Nemec Thomas Mayer, nekdanji glavni ekonomist pri nemški Deutsche bank, je oporekal tem črnogledim napovedim, ko je leta 2013 trdil, da lahko Slovenija zaradi svojega sorazmerno majhnega dolga obvladuje svoje težave v bančnem sektorju povsem sama.