Primer iz Bašanije pri Umagu, kjer so 6. maja našli razpadajoče truplo delfina s poškodbo, podobno strelni rani, je znova razgalil tisto najtemnejšo plat življenja teh karizmatičnih morskih sesalcev. Policija namreč sumi, da je bil delfin ustreljen, in je medtem že napovedala kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu. Čeprav je primer šokanten, strokovnjaki opozarjajo, da delfini v severnem Jadranu umirajo na različne, pogosto zelo krute načine. Večinoma zaradi človekovega vpliva.
Dogodek iz Bašanije ni osamljen. Pravzaprav jih je vse več. Tudi v slovenskem morju in njegovi neposredni bližini raziskovalci redno obravnavajo najdbe poginulih delfinov.
Eden bolj pretresljivih primerov se je zgodil septembra 2022 pri Strunjanu. Opazili so še živega delfina, ki je plaval tik pod površjem, povsem dezorientirano in z vidnimi poškodbami okoli gobca in hrbtne plavuti. Kljub hitremu obveščanju pristojnih služb je žival že kmalu zatem poginila. Ali pa pol leta pozneje, ko so v bližini Piranskega zaliva prav tako našli delfina, katerega telo je bilo prepredeno z globokimi, ravnimi urezninami, značilnimi za udarce ladijskega propelerja. Tudi poškodbe slednjega so bile prehude.
Vsako truplo, ki ga naplavi na obalo, nosi zgodbo o bolečini in nasilju. FOTOGRAFIJE: Morigenos
Obstajajo primeri, ko jih ribiči, ki so zaradi trganja mrež sicer jezni nanje, rešijo. Eden takšnih se je zgodil junija 2021 v bližini Savudrije, kjer se je mlajši delfin zapletel v stoječo mrežo. Ribiči so žival po približno pol ure previdno osvobodili. Delfin je bil izčrpan, a je vseeno odplaval. Morda še bolj odmeven primer reševanja pa se je zgodil 27. maja 2018 pri Gradežu, kjer so tamkajšnji ribiči, skupaj z naravovarstveniki, rešili delfina, zapletenega v vrvi in mreže. Reševanje je trajalo več kot uro, saj je bila žival tako močno zapletena. A si je po osvoboditvi postopoma le opomogla.
Pogosti trki
Slovensko društvo za morske sesalce Morigenos že dolgo spremlja stanje delfinov v našem morju. Njegov predsednik dr. Tilen Genov poudarja, da pri nas sploh ne gre za naključne obiskovalce, marveč za stalno populacijo velike pliskavke, ki v severnem Jadranu živi čez vse leto. Po njihovih podatkih so v severnem Jadranu prepoznali že okoli 400 delfinov, približno 150 jih v slovenskem morju živi stalno, številne pa naši raziskovalci poznajo kot posameznike. Prepoznavajo jih tudi po brazgotinah, s pomočjo katerih spremljajo njihovo dolgoletno zgodovino (težav). Nekaterim so dali zato celo imena.
Imamo relativno majhno populacijo delfinov in že izguba enega samega je hud udarec za celotno skupino.
Pri delfinih gre za relativno majhno populacijo, pri kateri lahko že izguba posameznega osebka pomeni opazen udarec za celotno skupino. Trki s plovili so pogosti, saj se delfini pogosto zadržujejo na območjih z gostim prometom. Tako je še zlasti v poletnih mesecih, ko se število plovil močno poveča. Dodatno tveganje predstavljajo tudi ribiške dejavnosti, saj se lahko živali zapletejo v mreže ali vrvi, iz njih pa se ne morejo rešiti. V redkejših primerih, kot kaže tudi zadnji iz Bašanije, pa obstaja celo sum neposrednega nasilja, kar odpira še dodatna vprašanja o nadzoru in kaznovanju zaradi takšnih dejanj.
Pri Morigenosu zato pozivajo k nadvse odgovornemu ravnanju na morju. Ljudje naj ohranjajo varno razdaljo, zmanjšajo hitrost plovil ter se izogibajo vsakršnemu nadlegovanju živali. Ključno je tudi pravočasno obveščanje pristojnih služb, saj lahko le naša hitra reakcija odloči, ali bo delfin preživel ali ne.