“Po navadi gre za neke forume in skupnosti, kjer moški drug drugega ocenjujejo po neki določeni lestvici in si potem predlagajo izboljšave z različnimi strategijami.” Foto: Pixabay
Oglas
Looksmaxxing in lookism
Niko je gimnazijec, vendar se mu zdi, da bi bilo bolje, če bi se usmeril v kaj drugega. Po njegovem mnenju obstaja hitrejša in krajša pot do uspeha, ugleda in denarja, če bi le popravil svoj videz. Kot pojasnjuje mlada raziskovalka Neja Berger s Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer raziskuje slovenski politični TikTok in spletne subkulture, med njimi tudi različne vidike moškosfere, ki v nekaterih segmentih močno poveličuje pomembnost videza za uspeh posameznika. Ideja, ki jo v angleškem jeziku opisuje izraz “lookism”, pomeni predsodke ali diskriminacijo na podlagi videza. Berger pojasnjuje, da gre za resničen fenomen, v katerem vsi nezavedno sodelujemo vsaj do neke mere, saj ljudi ocenjujemo in obravnavamo drugače, če jih dojemamo kot bolj ali manj privlačne. Pravi, da to “lahko vpliva na različna področja življenja ljudi, tudi na zaposlovanje, na višino zaslužka, na to, koliko verodostojni se zdimo nekomu, tudi koliko sposobni ali pa moralni. Torej, to, če smo dojeti kot privlačni, dejansko lahko vpliva na neke možnosti v družbi.”
“V devetem razredu sm mel eno punco, k sva se spoznala na taboru. Skos sva bla na callu, cele dneve sva preživela skupi, si pošiljala meme, sva tut sekstala. Jst sm bil ful vanjo. Sam ona je živela v Franciji, jst tuki, pač, ja. Pol me je pa kr naenkrat ghostala. Mislm, sej vem, da sva bla daleč, pa da ni blo to lih easy, ta najin relationship. Zihr je pač spoznala koga druzga. Kakšnga Chada, k očitno sm se ji prov zagabu, da me je kr tko skenslala..”
Niko
Ob tem pa opozarja, da se ta ideja v subkulturi looksmaxxinga predstavlja kot temeljna in celotna razlaga za vse družbene fenomene. “Loksmaxxing je v bistvu spletna subkulturna praksa in skupek idej, ki spodbujajo posameznike, ki so v veliki večini mladi moški, ampak ne vedno, da maksimizirajo svojo telesno privlačnost z idejo, da je to edini način, kako lahko izboljšajo svoj družbeni status in predvsem kako lahko pridejo do romantičnih odnosov ali seksualnega uspeha,” pojasnjuje in dodaja, da se predstavlja kot samopomoč, kot neki način za izboljšanje videza in samozavesti, ki zajema različne prakse. “Po navadi gre za neke forume in skupnosti, kjer moški drug drugega ocenjujejo po neki določeni lestvici in si potem predlagajo izboljšave z različnimi strategijami, od tega da izboljšajo telesno pripravljenost, pridobijo mišice, skrbijo za nego kože, frizuro, oblačenje, slog, tu so še ortodontski posegi, kozmetični posegi, estetska kirurgija, daljšanje nog, razbijanje kosti … Od blagih do zelo ekstremnih posegov, vse pa temelji na predpostavki, da je to najboljši način za izboljšanje svojega življenja.”
Brt, žene hočjo vidt, da maš keš. Vsak, k ni bluepillan, mu je to jasn.
Chad, Gigachad, alfa, beta, sigma
Chad je zelo klasičen incelovski termin (incel – involuntary celibacy, neprostovoljen celibat, op. a.), ki opisuje redek odstotek moških, s katerimi naj bi velika večina žensk želela seksati. Je visok, mišičast, bele rase in ima močno čeljust. Po njihovem je zmagovalec na spolnem trgu, saj je prepričanje v incel spletni skupnosti, da tak moški brez težav dobi seksualne partnerke, ima visok družbeni status in neke privilegije, ki jih moški v neprostovoljnem celibatu nimajo. “Gigachad pa je neka memifikacija Chada, hipermišičastega, skoraj nadčloveško privlačnega moškega, po teh standardih seveda. In je zanimiva figura, ker deluje kot neki ideal tega najbolj privlačnega idealnega moškega, ampak hkrati tudi kot neka ironična karikatura tega ideala, sploh v memih,” pojasnjuje Berger.
Alfa, beta, sigma pa so oznake za moške, ki izhajajo iz popularne, a napačno popularizirane interpretacije hierarhije volkov v tropih. Ta model namreč ne opisuje realnega vedenja volkov. Alfa je tisti, ki vodi trop, beta je podrejen, sigma pa je alternativa alfi in beti, ki se je razširila prek memov in predstavlja “nekega outside lone wolfa, ki ni del tropa, ampak je poseben in drugačen. Ne potrebuje te družbene hierarhije, ampak lahko bi bil na vrhu hierarhije, lahko bi bil alfa, ampak v bistvu noče biti, ker je bolj cool. Tako bi opisala sigmo,” razlaga mlada raziskovalka Neja Berger.
Looksmaxxing in biološki determinizem
Lestvica PSL, osnovna lestvica za ocenjevanje videza v looksmaxxing skupnostih, je orodje, s katerim uporabniki rangirajo privlačnost človeka, ki objavi slike svojega obraza. Gre za številčno lestvico od ena do deset, vsaka posamezna kategorija ima svoje ime, na vrhu je Chad ali PSL God, bog te lestvice. Mogging pa je izraz, ki se uporablja v kontekstu dominacije. Tisti, ki je višje na lestvici, “mogga” tiste, ki so nižje. “Sigma face” in “mogging” sta sicer izraza, ki se uporabljata tudi širše, predvsem med najmlajšimi uporabniki in uporabnicami spleta.
Če govorimo pa bolj specifično o tem fenomenu looksmaxxinga, ki ni isto kot incelovstvo samo po sebi, je pač del moškosfere. Oni uporabljajo te izraze, sploh Chad, tudi Gigachad včasih, v kontekstu lestvice. Osnovno orodje looksmaxxinga je lestvica PSL.
mlada raziskovalka Neja Berger
Ta lestvica je povezana tudi z drugimi internetnimi subkulturami, vse skupaj pa se predstavlja kot neki naravni standard. Naravno naj bi bilo, da ženske privlačijo moški določenega videza, določenega pa ne. V looksmaxxing in incelovskih diskurzih je ključna ideja biološkega determinizma v kombinaciji s fatalizmom. Neja Berger opozarja, da nas “to seveda lahko spominja na evgeniko, ki sicer je bila politični projekt izboljševanja genske kakovosti populacije po teh zelo problematičnih, rasističnih standardih. V moškosferi pa gre za implicitno evgeniko, ki se kaže v rangiranju ljudi po genski vrednosti in tudi izrazih, kot so ‘good genes’ (dobri geni, op. a.), ‘genetic trash’ (genske smeti, op. a.), ‘subhuman’ (podčloveško, op. a.) in tudi v teh nekih rasiziranih predstavah o genetiki in idealizaciji evropskih obraznih potez, proporcij in tako naprej.”
Ljudje, ki so že podvrženi tem idejam, jih že normalizirajo in sprejmejo, pa so tudi boljše tarče za potencialne fašistične režime, ki bodo morda vzniknili kmalu.
Neja BergerLooksmaxxing in radikalizacija
Ob tem lahko vidimo tudi povezave z nacistično Nemčijo in fašistično Italijo, v katerih je bil idealen moški tudi takrat predstavljen kot “močan, visok, discipliniran, seveda heteroseksualen, vojaško pripravljen, rasno definiran. Njegovo telo je simboliziralo moč naroda in neko moralno čistost. Pogosto se podobni standardi pojavljajo tudi v looksmaxxing diskurzih, torej standardi za telo in za seksualnost in tako telesno in atletsko popolnost.” Berger opozarja, da je looksmaxxing internetna subkultura, ki se predstavlja kot samopomoč, ampak je povezana tudi z bolj radikalnimi idejami.
Več v tretji epizodi igrano-izobraževalnega podkasta Evolucija užitka. Posebna raziskovalca Eva in Luka, ki ju interpretirata igralca Manca Dorrer in Domen Valič, v sedmi sezoni podkasta o spolnosti Evolucija užitka še naprej prek resničnih in izmišljenih osebnih zgodb ter ob pomoči domačih in tujih strokovnjakinj in strokovnjakov raziskujeta človeško seksualnost. Potem ko smo v drugem delu spoznali 43-letnega Davida, v tokratnem odkrivamo, kaj zanima njegovega 16-letnega sina Nika, ki mu pogled na svet oblikuje spletni mehurček moškosfere. Vabimo vas, da podkast poslušate v naših spletnih arhivih ali se nanj naročite v svoji najljubši aplikaciji za podkaste.
Kakšne pa so vaše izkušnje? Pišite na evolucijauzitka@rtvslo.si ali popolnoma anonimno izpolnite spletni obrazec, ki ga najdete na tej povezavi.
Opis epizode
“Jst sm Niko, star sem 16 let. Hodm na gimnazijo, sam se bom po moje prepisu. Itak je šola brez veze in sam najjači nateg v lajfu. Da postaneš suženj. Da maš nek bedn job al pa tečnega šefa, k ti mori. Al pa še hujš, šefico. Pač modeli, k jih jst folovam, nimajo nobenih šol. Pa majo vsi najjače avte, obvladajo kripto pa stave, valda zdravo živijo, hodijo v fitnes in tko … jejo proteine, potujejo v Dubaj pa na Florido. Brt, žene hočjo vidt, da maš keš. To je vse, k je njim važn. Vsak, k ni bluepillan, mu je to jasn.”
Oglas