Mednarodno pravo ni mrtvo, le spoštuje se ga selektivno. Kršitve mednarodnega prava niso posamični eksces, so sistemski pojav.
Galerija
Statut Mednarodnega kazenskega sodišča je ratificiralo 125 držav, vendar med njimi ni ZDA, Rusije, Kitajske, Indije in Izraela. FOTO: Peter Dejong/Reuters
Sodobni mednarodni sistem se vse pogosteje sooča z iskanjem odgovora na vprašanje, ki je bil še pred nekaj desetletji skoraj samoumeven: ali mednarodno pravo še vedno učinkovito omejuje ravnanje držav? Na formalni ravni ostaja odgovor pritrdilen. Temeljna pravila, ki urejajo uporabo sile in ravnanje v oboroženih spopadih, ostajajo nespremenjena. Prepoved uporabe sile iz ustanovne listine Združenih narodov, pravica do samoobrambe in načela mednarodnega humanitarnega prava še vedno tvorijo hrbtenico mednarodnega pravnega reda.
Vendar pa sodobni krizni kontekst bistveno presega klasične okvire, znotraj katerih so bila ta pravila oblikovana. Poleg oboroženih konfliktov mednarodni red vse bolj zaznamujejo kibernetske operacije, hibridne grožnje, podnebne spremembe in uporaba novih tehnologij, …