Zelene olive. Foto: Reuters
To je ena od ugotovitev strokovnega srečanja naših pridelovalcev oljk s kolegi iz italijanskih dežel Furlanija – Julijska krajina in Trentinsko. Največji izzivi sodobnega oljkarstva se rešujejo s sodelovanjem, trdijo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica, ki je pripravil omenjeno srečanje.
Oglas
Razmere so presenetljivo podobne, med drugim pestijo naše in italijanske pridelovalce oljk tudi enaki škodljivci in bolezni, ugotavlja stroka. Marko Devetak z oddelka za varstvo rastlin v novogoriškem Kmetijsko-gozdarskem zavodu: “Vsaj glede varstva oljk bistvenih razlik ni. Za vsa tri območja pač velja tisto splošno načelo Preventiva je boljša kot kurativa, se pravi, velik poudarek je predvsem na spremljanju škodljivih organizmov.”
Pridobitev čezmejnega partnerstva je izmenjava znanj in informacij o boleznih oljk, poudarja Božidar Slivnjak iz društva oljkarjev Brda. “Ena od teh je, ko smo s pomočjo Italijanov zgodaj spoznali marmorirano smrdljivko, ki je zadnja leta tu močno navzoča. Druga zadeva, ki se nam zdaj pojavlja v Brdih, je oljkov rak. V severni Italiji ga imajo ogromno, zato imajo tudi ogromno izkušenj na to temo, in je tako sodelovanje, seveda, treba pozdraviti,” je sklenil.
Ker je tudi zelo plodno, dodaja oljkar Boris Pangerc, sicer znani zamejski literat in kulturnik iz Doline pri Trstu. “Z vsemi temi stiki, poznanstvi, z vsemi temi strokovnimi srečanji pridobivaš znanje, izkušnje in tudi medčloveške odnose,” je povedal.
Redna srečanja, izmenjava znanj in iskanje skupnih rešitev v oljkarstvu ostajajo temelj čezmejnega partnerstva, dodajajo še na obeh straneh.
Oglas