Največji norveški obrat za utekočinjeni zemeljski plin Hammerfest, ki se nahaja na otoku Melkøya na severu Norveške. Foto: Reuters
“Dejavnosti na našem epikontinentalnem pasu bomo razvijali in ne ukinjali,” je Aasland dejal v pogovoru za Guardian, potem ko je ta teden kljub zaskrbljenosti okoljevarstvenikov napovedal ponovno odprtje treh plinskih polj na južni obali države skoraj tri desetletja po njihovem zaprtju.
Oglas
Za vnovičen zagon polj Albuskjell, Vest Ekofisk in Tommeliten Gamma v Severnem morju, ki so bila zaprta leta 1998, se je Oslo odločil, da bi nadomestili primanjkljaj, ki je nastal zaradi posledic vojne v Ukrajini in motenj v dobavi z Bližnjega vzhoda.
Odločitev bo pomagala ohraniti proizvodnjo plina in nafte približno na ravni iz leta 2025, ki je stabilna skoraj dve desetletji in naj bi ostala približno enaka tudi do konca tega desetletja. Norveška ima 97 naftnih polj na morju, od katerih so tri začela obratovati lani, norveški direktorat za morje pa v naslednjih dveh letih pričakuje delovanje “sto in več” polj, ki bodo še naprej proizvajala najmanj dva milijona 159-litrskih sodov nafte dnevno, kot zdaj.
“Norveška proizvodnja nafte in plina na morju ima pomembno vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti v Evropi,” je Aasland zatrdil za Guardian. “Svet in Evropa bosta nafto in plin potrebovala še desetletja, zato je ključno, da Norveška nadaljuje razvoj svojega epikontinentalnega pasu, da ostane zanesljiv in dolgoročen dobavitelj, ob tem pa ohrani visoko raven raziskovalnih dejavnosti,” je pojasnil.
Norveška je največja proizvajalka nafte in plina v zahodni Evropi. Foto: EPA
Za Norveško se nova območja za pridobivanje nafte in plina odpirajo v Barentsovem morju na skrajnem severu, pa tudi na morskem dnu med severnim delom Norveške in Grenlandijo, kjer so raziskave pokazale na potencialna nahajališča.
“Ali lahko dobavite več nafte in plina?”
Čeprav energetski sektor Norveški prinaša ogromne prihodke, pa je odpiranje že zaprtih plinskih polj v nekaterih krogih naletelo na ostre kritike in je po pisanju Guardiana tudi v nasprotju s priporočili državne agencije za okolje.
Kritična je tudi Socialistična leva stranka, ki ni del vlade, a ji zagotavlja podporo glede socialnih in gospodarskih vprašanj, po drugi strani pa je ostra nasprotnica širjenja črpanja nafte in plina. Namestnik vodje stranke in njen govorec glede okolja Lars Haltbrekken je vlado obtožil, da znova “očitno ignorira okoljska priporočila lastnih strokovnjakov”.
“Ves govor o odgovornem črpanju nafte ni nič drugega kot nesmisel. Gre za popolno zavajanje, pri katerem se zavestno ogrožajo ranljiva in pomembna naravna območja,” je zatrdil.
Norveška je ubrala drugačen pristop kot Združeno kraljestvo, kjer je vlada ukinila izdajo novih dovoljenj za raziskovanje možnosti črpanja nafte in plina v Severnem morju.
Naftna vrtina v lasti družbe Equinor, od katere bo letos država dobila 2,35 milijarde evrov dividend. Foto: Reuters
Aasland, ki je norveški minister za nafto za najdaljšim stažem, zatrjuje, da Norveška nosi “odgovornost”.
“V Evropi so pred vojno v Ukrajini veliko govorili o tem, kako se znebiti nafte in plina z našega epikontinentalnega pasu … zdaj pa me vsak dan sprašujejo: ‘Ali lahko dobavite več nafte in plina?’ Govorimo o energetski varnosti Evrope in povečati moramo naložbe. Imamo odgovornost. Naš cilj je zelo jasen,” je bil odločen 61-letni nekdanji sindikalni voditelj.
Pri tem poudarja tudi pomen varnih delovnih mest za 210.000 ljudi, ki so zaposlenih v norveški energetski industriji.
Visoki, a predvidljivi davki
Aanestad je izpostavil še dosledno davčno politiko glede naftnih in plinskih projektov, ki je privlačna za tuja podjetja. Čeprav je davčna stopnja z 78 odstotki visoka, pa po njegovih besedah vlagatelji zaradi predvidljivega sistema vedo, kaj lahko pričakujejo.
Ta davek je eden glavnih virov za norveški državni premoženjski sklad, ki je vreden že več kot 1700 milijard evrov in zaradi katerega država ustvarja velik proračunski presežek.
Glavni ekonomist Norveškega direktorata za morje Terje Sørenes pravi, kot navaja Guardian, da je cilj čim dlje ohraniti proizvodnjo in povečati obseg črpanja, ki trenutno zagotavlja plin za tretjino evropske porabe.
Norveška ima trenutno 97 aktivnih naftnih in plinskih polj, poleg tega pa je letos določila še 70 novih raziskovalnih blokov v Severnem, Norveškem in Barentsovem morju. Foto: EPA
Norveška energetska družba Equinor, v kateri ima država 67-odstotni delež, pravi, da si močno prizadeva do leta 2035 ohraniti raven lastne proizvodnje iz leta 2020, ki znaša 1,2 milijona sodov dnevno.
Milijarde evrov letno za nove projekte
Kot je povedal predstavnik Equinorja Ola Morten Aanestad, je za tržno vrednost podjetja zelo pomembno, da je proizvodnja danes višja kot leta 2001, ko so proizvajali manj kot danes. Da bi preprečili upad proizvodnje, namerava Equinor do leta 2035 vsako leto vložiti več kot pet milijard evrov v nove vrtine, razvoj projektov in gradnjo cevovodov.
Norveški premier Jonas Gahr Støre je prejšnji teden ob začetku postopka licenciranja 70 novih raziskovalnih blokov za naftne in plinske projekte napovedal, da bo vlada še naprej razvijala naftni sektor, ki je pomemben tako za domače gospodarstvo kot za Evropo.
Støre je zagotovil, bo nadaljnja dejavnost pomagala ohranjati delovna mesta, dolgoročno ustvarjanje vrednosti in energetsko varnost Evrope.
Oglas