Naključje ali ne, vse te tri bogate in industrijsko močne sosednje države oziroma dežele povezuje skupni izvor. Nastale so na ozemlju, ki ga je v zgodnjem srednjem veku poselilo germansko ljudstvo Švabov (Svebov) oziroma Alamanov.
Švabi in Alemani
Čeprav se zdaj za Švabe šteje samo del prebivalstva nemške zvezne dežele Baden-Württemberga in prebivalci zahodnega dela Bavarske, drugi (zahodni del Baden-Württemberga, nemški del Švice, Liechtenstein in avstrijska zvezna dežela Predarlsko) pa se rajši štejejo za Alamane oziroma Alemane, so zgodovinsko gledani vsi potomci staroveških in zgodnjesrednjeveških Svebov (Švabov).
Tako Švabi iz Württemberga in iz zahoda Bavarske, Badenčani iz Badna (ti sami zase tudi pravijo, da so Alemani), prebivalci kneževine Liechtenstein, nemško govoreči Švicarji, nemško govoreči prebivalci Alzacije v današnji Franciji kot tudi prebivalci najbolj zahodne avstrijske zvezne dežele Predarlsko govorijo narečja, ki spadajo med alemanska narečja nemškega jezika.
Z zeleno barvo so označena švabsko-alemanska narečja.
Foto: commons.wikimedia.org
Kako drugi Nemci gledajo na Švabe
Švabi v ožjem pomenu, to je prebivalci Baden-Württemberga vzhodno od Schwarzwaldskega gozda, imajo v očeh preostalih Nemcev tiste lastnosti, ki jih ponavadi drugi narodi vidijo v vseh Nemcih.
Za preostale Nemce so tako Švabi zaprti in nedostopni, trmasti, pikolovski, nagnjeni k stalnem grajanju in iskanju napak, sitnobe, ki stalno barantajo za nižjo ceno in nikoli nočejo priznati, da se mogoče motijo.
A obenem preostali Nemci Švabom tudi priznajo, da so zelo pridni in delavni (vir: članek 8 Gründe warum Schwaben unglaublich nerven, nemška izdaja spletne strani The Huffington Post).
Zdaj že pokojni nekdanji nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je poosebljal nekatere lastnosti, ki jih drugi Nemci pripisujejo Švabom, Evropejci pa Nemcem nasploh.
Foto: Reuters
Strogi nemški finančni minister
Nekaj teh lastnosti, ki se kažejo v odločnem zagovarjanju stroge proračunske politike, je imel tudi zdaj že pokojni nekdanji nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki je bil po rodu iz Baden-Württemberga.
Schäuble sicer strogo gledano ni bil Švab v zdajšnjem ožjem pomenu te oznake, ampak Badenčan iz mesta Freiburg ob meji s Francijo. A kot sem že omenil, so tudi Badenčani zgodovinsko gledano švabskega rodu.
Če bi upoštevali vse švabsko-alemanske dežele skupaj (Švabi v širšem pomenu) in odšteli z lestvice bogatih držav vse superbogate minidržave tipa Monako ali države, ki imajo srečo, da so superbogate le na račun nafte ali zemeljskega plina (Katar in Norveška), lahko rečemo, da so Švabi najbogatejši Zemljani. Skupni imenovalec vseh švabskih oziroma alemanskih nemško govorečih dežel je, da so to dežele, za katere je značilna visoko razvita delavna etika. Obenem so to tudi dežele, ki so zelo inovativne, industrijsko močne ter zelo izvozno usmerjene. Poglejmo jih podrobneje.
Liechtenstein
Liechtenstein je državica, ki je znala povezati tradicijo in sodobni način življenja.
Foto: Reuters
Po prvih ocenah je nominalni bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v kneževini Liechtenstein lani znašal okoli 196.350 evrov. Verjetno ima na svetu višji nominalni BDP na prebivalca samo Monako.
Žepna 40 tisoč glava alpska državica je gospodarsko gledano del Švice, saj je s sosednjo državo od leta 1924 v carinski in monetarni uniji. Kneževina ima močan finančni sektor, a je hkrati tudi izvozno usmerjena industrijska država, ki izdela in izvozi veliko strojev, medicinskih pripomočkov in ur.
Švica
Švicarji so mojstrski izdelovalci natančnih izdelkov, s katerimi so osvajali tuje trge že pred stoletji.
Foto: Reuters
Če odštejemo žepni državi Liechtenstein in Monako ter malo večji Luksemburg, ki je je v bistvu bogata finančno-davčna oaza, je med državami, ki imajo vsaj milijon prebivalcev druga najbogatejša država na svetu Švica, v kateri več kot polovico prebivalstva predstavljajo nemško govoreči. Pred Švico je med državami, ki imajo več kot milijon prebivalcev, samo Irska, ki pa je tako visoko zgolj zaradi dejstva, da so številne tuje, zlasti ameriške multinacionalke, Irsko izbrale za središče svojih evropskih podružnic.
Devetmilijonska alpska država, ki je lani po prvih ocenah dosegla BDP v višini nekje med 94 do 99 tisoč evrov na prebivalca, je obogatela tudi s pomočjo svojega bančništva (ki med drugim ni nikoli imelo moralnih pomislekov, ko je pomagalo diktatorjem vseh barv skrivati njihov denar).
Najbogatejši že sredi 19. stoletja
A njeno bogastvo ne temelji samo na bančništvu. Švica, ki je postala najbogatejša država že na sredi 19. stoletja, je postala bogata in močna država zaradi svoje industrijske razvitosti, delovne etike in inovativnosti.
Mlečno čokolado si je brez Švicarjev težko zamisliti.
Foto: Reuters
Švicarji so prvi izdelali mlečno čokolado in postavili na noge močno čokoladarsko industrijo. V deželi visokih alpskih vršacev so bili tudi prvi v razvoju hrane, ki je bila s svojo hitro in poceni pripravo pisana na kožo delavskemu razredu v sodobni družbi (Maggi juhe …).
Švicarji imajo tudi močno strojno, kemično in farmacevtsko industrijo, to so industrije z visoko dodano vrednostjo. Že pred industrijsko dobo so sloveli kot mojstski izdelovalci ur in jih izvažali po vsem svetu.
Inovativni kot so, so tudi prvi začeli razvijati množični turizem in iz Švice naredili turistično velesilo že v 19. stoletju.
Baden-Württemberg
Mercedes je ena od švabskih ikon.
Foto: Reuters
Približno 11-milijonski Baden-Württemberg je peta najbogatejša nemška zvezna dežela. Po nemških statističnih podatkih je imel leta 2022 BDP na prebivalca 50.982 evrov. A če odštejemo mestni zvezni deželi Hamburg in Bremen, je med “pravimi”, nemestnimi zveznimi deželami druga najbolj bogata. Zaostaja le za Bavarsko.
Območje Baden-Württemberga je bilo že od nekdaj eno od industrijskih središč Nemčije. Tukaj imajo sedež znani nemški koncerni, kot so avtomobilski velikan Daimler, prestižni Porsche, velikan bele tehnike in izdelave avtomobilskih delov Bosch, Carl Zeiss (optika), SAP (največji evropski izdelovalec programske opreme) … Baden-Württemberg velja tudi za srce nemške strojne industrije.
Izumitelji z območja današnjega Baden-Württemberga, ki so spremenili svet
Tako kot Švica (prehranski inovatorji Henri Nestle, Julius Maggi, Rudolf Lindt) je tudi Baden-Württemberg znan po inovativnih možeh, ki so spremenili svet. Tu se je na primer rodil Karl Benz, ki je izdelal prvi praktični motorni avtomobil, izum, ki je spremenil svet in človeštvo.
V mestu Ulm v Baden-Württembergu se je rodil tudi Albert Einstein. Nemški genij judovskega rodu, ki je s svojimi odkritji tako kot Benz spremenil svet in človeštvo.
Predarlsko
Glede na bogastvo je Predarlsko tretja najbogatejša avstrijska zvezna dežela, zaostaja le za Salzburgom in prestolnico Dunaj.
Foto: Getty Images
Za razliko od drugih delov Avstrije, kjer so večinoma govori bavarsko narečje nemščine, je Predarlsko, ki ima nekaj več kot 400 tisoč prebivalcev, edina zvezna dežela, kjer prebivalci govorijo alemansko narečje.
Majhna zvezna dežela ob meji z Liechtensteinom in Švico je eno od najbolj industrijsko razvitih območij naše severne sosede. Je predvsem velika izvoznica finomehanskih in elektronskih izdelkov. A tudi znana po svojih živilskih podjetjih (čokoladar Suchard, izdelovalca sokov Pfanner in Rauch).
Kako je beseda Švab v slovenščini dobila žaljivi podton
V Sloveniji se beseda Švabi pogosto uporablja kot zmerljivka za Nemce. Beseda Švabi oziroma Švab je kot zmerljivka v slovenski jezik prvič prišla iz Srbije konec 19. stoletja, popolnoma pa se je uveljavila po prvi svetovni vojni. Srbi so namreč z oznako Švabi na žaljiv način označevali v Vojvodini živeče Nemce.
Vojvodinski oziroma Banatski Nemci so bili del Nemcev, ki so se od 17. do 19. stoletja naseljevali na ozemlje Ogrske, katere del je bila takrat Vojvodina. Po prvi svetovni vojni in razkosanju Ogrske se je nemško govorečo prebivalstvo na Madžarskem, v Romuniji in jugoslovanski Vojvodini samo začelo označevati kot Podonavski Švabi oziroma Donauschwaben, čeprav so bili v resnici švabskega izvora samo Nemci, ki so živeli v Romuniji.