J. M. Coetzee, ki le redko javno nastopi in praktično nikoli ne daje intervjujev, je eden najbolj nagrajevanih živečih pisateljev: že dvakrat je dobil bookerjevo nagrado, leta 2003 pa tudi Nobelovo nagrado za književnost. Po rodu je iz Južne Afrike, živi in dela pa v Avstraliji. Foto: EPA
Sorodna novica
J. M. Coetzee: Peterburški mojster
86-letni pisatelj, ki se je rodil v Južni Afriki v času apartheida, je svoje pismo naslovil na organizatorje Jeruzalemskega mednarodnega pisateljskega festivala, ki se bo začel 25. maja. Čeprav je poanto pisma že v aprilu javnosti posredovala direktorica festivala Julia Fermentto-Tzaisler, pa je časnik Guardian zdaj objavil neposredne navedke iz korespondence. Potem ko Coetzee pisno zavrne vabilo na festival, napreč zapiše še, da bi rad “navedel razloge za svojo odločitev”.
Oglas
“Noben del izraelske družbe ni nedolžen”
“Zadnji dve leti Izrael v Gazi vodi genocidno kampanjo, ki je popolnoma nesorazmerna z morilsko provokacijo iz oktobra 2023,” je zapisal. “Zdi se, da ima ta kampanja, ki jo vodi izraelska vojska, gorečo podporo velike večine izraelskega prebivalstva. Zato ne more noben večji del izraelske družbe, vključno z intelektualno srenjo in kulturniško sceno, trditi, da ni sokriv za grozodejstva v Gazi.”
Coetzee ob tem doda še, da je bil včasih goreč podpornik Izraela: “Do nedavnega je Izrael užival vsesplošno podporo na Zahodu. Sebe bi lahko štel med njegove podpornike: govoril sem si, da bo prav gotovo nastopil dan, ko bodo Izraelci spregledali in privoščili nekakšno obliko pravice palestinskemu ljudstvu, katerega ozemlje so prevzeli. V tem duhu sem leta 1987 obiskal Jeruzalem in sprejel nagrado mesta.”
“Dogodki v Gazi pa so vse to spremenili,” nadaljuje. “Dolgoletni podporniki so se iz odpora do dejanj izraelske vojske distancirali. Dolga leta bo trajalo, da si Izrael opere ime, če si to sploh želi, in da se znova vzpostavi v mednarodni skupnosti.”
J. M. Coetzee, ki le redko javno nastopi in praktično nikoli ne daje intervjujev, je eden najbolj nagrajevanih živečih pisateljev: že dvakrat je dobil bookerjevo nagrado, leta 2003 pa tudi Nobelovo nagrado za književnost.
Jeruzalemski mednarodni pisateljski festival je v preteklosti že gostil velika imena, kot so Margaret Atwood, Salman Rushdie, Jonathan Franzen, Joyce Carol Oates in Karl Ove Knausgård. Foto: Jeruzalemski pisateljski festival/Facebook
Mesto Jeruzalem pisatelje nagrajuje za njihovo “delo na področju individualne svobode v družbi”. Ko je leta 1987 to nagrado prejel Coetzee, je v svojem govoru pozval h koncu apartheida v Južni Afriki in izjavil: “Južnoafriška književnost je književnost v okovih. To ni celovito zaokrožena književnost. To je točno taka književnost, kakršno pričakuješ od zapornikov.”
Direktorica festivala: Bojkoti in sankcije služijo samo egu njihovih izvajalcev
Julia Fermentto-Tzaisler je za Guardian komentirala, da spoštuje Coetzeevo zavrnitev in da ceni, da ji je odgovoril. “Obenem pa sem judovsko-izraelska ženska, pisateljica in vodja festivala. Živim v kompleksni regiji, ki jo je zaznamoval konflikt, in sem državljanka države, ki je že od pokola 7. oktobra v vojni. To je brutalna in krvava vojna, polna tragedij, in, po mojem mnenju, neizogibna. A kljub vsemu temu se ne bom predala mrtvi točki. Ne bom obupala nad vodenjem festivala, ne bom nehala brati in pisati knjig – in prav gotovo ne čudovitih, navdihujočih knjig samega Coetzeeja.”
“Nisem političarka in nisem vojakinja. Književnost je moje orodje, in z njim se bom borila za svoje liberalne in demokratične vrednote ter za svobodo izražanja. Bojkoti in sankcije so, po mojem mnenju, neučinkovit način spreminjanja resničnosti, kot vidimo znova in znova; prav gotovo pa botrujejo naslovom v medijih, spričo katerih se njihovi izvajalci počutijo samozadovoljni, drugega haska pa ni.”
Oglas