Foto: Sara Škarica
Na ogled so dela ilustratorjev, ki ne delujejo več zgolj znotraj knjižnega formata, temveč ilustracijo umeščajo v različne kontekste, od galerijskega in javnega prostora do grafičnega oblikovanja in umetniških projektov.
Meje med ilustracijo, slikarstvom, oblikovanjem, konceptualno umetnostjo in celo kiparstvom se vse bolj brišejo. Kot je v opisu razstave zapisala ilustratorka Eva Mlinar, ta raziskuje prav to “razširjeno polje ilustracije ter njeno sposobnost prilagajanja različnim nosilcem, materialom in prostorom. Predstavljena dela kažejo ilustracijo kot izrazito prilagodljiv in odprt medij, ki se lahko pojavi na nepričakovanih mestih in v različnih oblikah, pri čemer ohranja svojo izrazno moč in avtorsko prepoznavnost”.
Ko se ilustracija prenese na predmete in izdelke, ta vstopi v prostor vsakdanje rabe, kar so na razstavi prikazali tudi v ilustriranih igralnih kartah, oblačilih in keramiki, kjer se risba poveže z uporabnim predmetom in postane del njegove vloge. Del razstave predstavljajo tudi gledališki in glasbeni plakati, pa tudi v stripu ilustracija razvija specifičen način pripovedovanja, ki temelji na zaporedju, ritmu ter razmerju med vidnim in nevidnim, so še navedli.
Razstava se naprej razširi v prostor s prostorsko instalacijo in primeri ilustracije kot tridimenzionalnega objekta, sodobna ilustracija pa se pomembno uveljavlja tudi v digitalnem okolju, kar na razstavi predstavljajo animirane risbe v obliki slikovnega formata GIF.
Foto: Sara Škarica
Ilustracija kot samostojna umetnina
Ob vseh teh razširjenih pojavnih oblikah pa razstava vključuje tudi ilustracije, ki se vzpostavljajo znotraj bolj avtonomnih ilustratorskih praks, ne glede na izbrani medij ali pristop. Ta dela nastopajo kot samostojne umetnine, neodvisne od besedila ali drugega narativa. Gre za avtorske projekte, v katerih ilustracija ne pripoveduje zgodbe, temveč orisuje stanje, občutek ali razpoloženje.
Razstava Ilustracija izven knjig odpira vprašanja sodobnega razumevanja ilustracije o tem, kaj vse danes opredeljujemo kot ilustracijo, kje se pojavlja in kako jo doživljamo. Namesto enoznačne definicije ponuja vpogled v ilustracijo kot živ, raznovrsten in nenehno spreminjajoč se medij, ki samozavestno prestopa meje klasičnih disciplin ter si utira nove poti izraza.
S svojimi deli se na razstavi predstavljajo ustvarjalci Jure Brglez, Ema Kobal, Manca Kovačič, Klara Kracina, Matija Medved, Eva Mlinar, Sangara Perhaj, Tereza Prepadnik, Žiga Sever, Hana Stupica, Matej Stupica, Ana Lucija Šarić in Anže Šmalc. Kuratorki razstave, ki je nastala v produkciji Centra ilustracije in v koprodukciji s Cankarjevim domom, sta Maša P. Žmitek in Maruša Uhan.
Oglas

