Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Se morda spomnite, s kakšnim veseljem ste se po šoli odpravili k starim staršem, ki so se z vami igrali, delali domače naloge in vas na tisoč načinov razvajali vse do večera, ko so po vas prišli starši? Morda še danes pogrešate brezskrbne počitniške dni pri babici in dedku, ki sta vam bila vedno na voljo?
Oglas
Vloga starih staršev se je v zadnjih desetletjih močno spremenila. Babice in dedki, ki so včasih poosebljali skrbnike doma in varuhe tradicije ter so bili pomembna pomoč pri vzgoji otrok, so danes precej drugačni. So aktivni, družbeno angažirani, polni lastnih načrtov in hobijev, samostojni, mnogi med njimi tudi še zaposleni. Želijo živeti polno življenje, tudi ko postanejo babice in dedki. Toda še vedno je za vse trenutek, ko prvič primejo svojega vnuka v roke, čaroben in neponovljiv. “Ko sem prvič držala svojo vnukinjo v rokah, je bil to občutek, ki se ga res ne da opisati z besedami. Zaveš se, da pestuješ že otroka svojega otroka, in kar ne moreš verjeti, da leta tako hitro minevajo. Ob tem podoživiš tudi prve trenutke, ko si sam prvič držal v rokah svojega otroka. Lahko rečem le, da je to neverjetno lep občutek,” je v oddaji Ah, ta leta prihod vnukinje v družino podoživela Petra Vlahovič. Z možem, glasbenikom Mikijem Vlahovičem, sta namreč pred dvema letoma postala babica in dedek. Tudi Miki že ob novici, da bo postal dedek, najprej ni vedel, ali bi se smejal ali jokal od sreče. In ko je v njihovo družino vstopila vnukinja Illa, jo je kot glasbenik pozdravil z lepim, seveda glasbenim darilom: posvetil ji je pesem Dobra Villa. “Ko sem vnukinji na lesenem USB-ključku podaril posneto pesem, sta oba otroka, ki sta bila ob tem navzoča, takoj vprašala: ‘Zakaj pa nama ob rojstvu nisi napisal pesmi?’ In potem sem izrekel te kruto resnične stavke: ‘Vidva, draga moja otroka, sta druga liga, Illa pa je zdaj prva liga.'”
Zakonca Vlahovič. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Da je prihod vnuka za stare starše res prelomen in zelo čustven trenutek, se strinja tudi psihologinja Majda Mramor, ki je velik del svoje poklicne poti namenila duševnemu zdravju otrok in njihovih družin, hkrati pa je tudi sama babica. “Ko v življenju stopimo v vlogo babice ali dedka, začutimo, kako se ta naš življenjski krog pretaka, kako naši otroci postajajo starši in mi stari starši, in že v tistem trenutku se moramo zavedati, kako pomembno je graditi spoštljiv odnos z našimi otroki, ki so zdaj postali starši. Pomembno je, da jim zaupamo in se smiselno odmaknemo, tako da postanemo dobrohotni sateliti ob novih družinah.”
Današnje babice in dedki niso več le varuhi družinskih tradicij in nedeljskih kosil, ampak danes potujejo, spremljajo trende in se z mlajšimi generacijami povezujejo drugače, kot so to počeli njihovi starši ali stari starši. Kljub spremembam pa nekaj ostaja enako: njihova ljubezen, toplina, življenjske izkušnje in pomembna vloga pri povezovanju družine. Tudi Mojca Cimerman, ki je pred sedmimi leti pri petdesetih prvič postala babica, prihod vnukov opisuje kot čudovito doživetje, preplet nostalgije, globokih čustev in sreče, sebe pa v duhu časa kot moderno babico. “Moderna babi ni le urejena in aktivna, ampak je še kaj več: je digitalno pismena, kar pomeni, da uporablja pametne naprave, je aktivna na družbenih omrežjih … Babice nismo več dobesedno varuške, zdaj smo že bolj vzgojiteljice in neka čustvena opora celotni družini. Morda smo tudi kanal za prenos informacij in izkušenj, tako da ima babica v današnjem času kar več različnih vlog, kot jih je mogoče imela včasih.”
Seveda se s prihodom vnukov družina razširi in dobi novo dinamiko, zato je, kot svetuje psihologinja Majda Mramor, bistveno, da se že na začetku postavijo zdrave meje in pravila vedenja med družinskimi člani. Ključna sta spoštljiv odnos in odkrita komunikacija: “Zelo je pomembno, da svojim otrokom zaupamo, sledimo njihovemu vzgojnemu načrtu, ki ga imajo kot starši, in da vanj ne posegamo, temveč se držimo dogovorov, saj so oni zdaj odgovorni za vzgojo svojih otrok. Babice in dedki smo razbremenjeni odgovorne vloge, ki jo imajo starši za dobrobit svojih otrok, zato lahko čas, ki ga preživimo z vnuki, izkoristimo za bolj čustvene stike, se z njimi pogovarjamo o na zunaj nepomembnih rečeh, ne samo o šoli, obveznostih in odgovornostih, temveč o njihovih občutkih, željah, načrtih … S tem lahko v njihovo življenje prinesemo drugačne informacije.”
Mojca Mramor. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Toda ne glede na čas, v katerem živimo, je babicam in dedkom še vedno nekaj skupnega. Starši vzgajajo, stari starši razvajajo, to pa ni zmeraj preprosto, pravi Mramor. “Jaz vnuke sicer navajam na vsa ta hišna opravila: posesajo mi stanovanje, pometejo okoli hiše … Je pa res, da jih dostikrat peljem tudi na kakšen izlet, igramo se družabne igre, gremo skupaj na počitnice … In priznam, včasih res prekršim hčerino zapoved ‘nič sladkarij’ in vnuku le kupim kakšno čokoladico. Pomembno pa se mi zdi, da skupni čas preživljamo kakovostno in ne le posedamo pred televizorjem in gledamo risanke.”
Zavedati se moramo tudi, da ima vnuk dva dedka in dve babici, zato je treba te odnose smiselno uskladiti, da ni neprijetnega rivalstva ali nasprotovanj. “Babice in dedki naj pred vnuki ne kažejo na kakšne slabe poteze staršev, saj s tem zamajejo njihov položaj in občutek varnosti, ki jim jo starši predstavljajo. Tudi nesporazumov glede vzgoje ne smejo reševati pred otroki, temveč morajo predhodno uskladiti stališča. Tako otrokom v različnih življenjskih okoliščinah, ko v poplavi informacij iščejo svojo pot, ne bomo dajali nasprotujočih si mnenj,” še dodaja psihologinja.
Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Odrasli otroci od svojih staršev v divjem tempu življenja pogosto pričakujejo podporo – bodisi kot pomoč pri vnukih, razumevanje in predvsem pripravljenost vskočiti, ko jim zmanjka časa ali energije, tako da so stari starši v številnih družinah nepogrešljiv del dnevne logistike. Po drugi strani pa današnje generacije starejših poudarjajo pomen osebne svobode. Mnogi stari starši pri svojih šestdesetih še vedno redno delajo, hkrati pa si želijo ohraniti čas za konjičke, prijateljstva, potovanja in aktivno življenje ali zgolj za počitek. Pričakovanja odraslih otrok, da bodo stari starši vedno na voljo, zato niso realna. Seveda pa morajo tudi stari starši razumeti, da njihovi otroci niso le starši, temveč tudi partnerji, ki v hitrem ritmu vsakdana potrebujejo čas zase, za regeneracijo in počitek – in prav takrat jim starši res lahko priskočijo na pomoč s skrbjo za vnuke. Odkrit pogovor je najboljša preventiva, da ne pokvarimo odnosov, in ključ do postavljanja zdravih meja, je prepričana psihologinja Majda Mramor. “Prav in dobro je, da si mladi kdaj vzamejo čas zase, saj je dobra energija, ki jo prinesejo domov s sproščujočega konca tedna, dobrodošla tudi za otroke. Ni pa res, da moramo biti stari starši vedno na voljo. Otroci in vnuki morajo razumeti in predvsem spoštovati, da imajo tudi stari starši pravico, da si organizirajo svoje življenje in dejavnosti.”
To ni znak sebičnosti, ampak odraz drugačnega pogleda na staranje. Ljudje danes dlje ostajajo zdravi, aktivni in samostojni, zato mnogi stari starši danes iščejo ravnotežje: želijo biti navzoči v življenju vnukov, obenem pa ne želijo izgubiti sebe in svojega načina življenja.
Mojca Cimerman. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Že zaradi digitalne dobe, v kateri živimo, bosta sčasoma vsaka babica in vsak dedek po svoje moderna. Vendar se pomen njune navzočnosti v otrokovem življenju in njegovem razvoju ne bo zmanjšal, saj bosta vedno prav posebna spremljevalca v njegovem življenju. Kljub vsem spremembam pa ostaja bistvo vloge starih staršev enako kot nekoč: so pomemben most med generacijami, neusahljiv vir pripadnosti, sprejetosti, topline in modrosti, ki jih z neskončno potrpežljivostjo in ljubeznijo prenašajo na svoje vnuke.
Več v oddaji ob 17.15 na TV SLO 1.
Oglas