Hantavirus, ki se širi predvsem preko glodavcev, je pred dnevi pritegnil pozornost zaradi izbruha na križarki, kjer so nekateri potniki zboleli za andskim sevom virusa. Kljub temu da gre za resno bolezen, pa Slovenija ni v veliki nevarnosti, je povedala Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V izjavi za javnost je pojasnila, da ocena javnozdravstvenega tveganja za Slovenijo ostaja nespremenjena in da trenutno ni razloga za paniko. »Gre za majhno, zanemarljivo tveganje. Slovenskih potnikov na ladji ni bilo, vendar seveda pozorno spremljamo situacijo, ker vemo, da gre za resno bolezen, za katero ni zdravila,« je povedala. Dodala je, da gre za virus iz družine Bunyaviridae, ki se razlikuje od koronavirusa, ki je povzročil pandemijo covida-19. Grilc je poudarila, da gre za »popolnoma različna virusa« in da hantavirus v Sloveniji povzroča drugačno klinično sliko, ki spominja na gripo. V nekaterih primerih pa lahko pride tudi do začasne prizadetosti ledvic, kar je podobno drugim virusom, kot sta Puumala in Dobrava.

Čeprav se je v zadnjem času pojavilo nekaj primerov okužbe s hantavirusom, Grilc opozarja, da v Sloveniji še vedno ni razloga za paniko. »To je tako imenovana mišja mrzlica,« je pojasnila. »Po navadi je nekaj prijav letno, kadar pa imamo v Sloveniji tako imenovano mišje leto, ko se glodavci zelo namnožijo v divjini, takrat je teh primerov lahko bistveno več,« je dejala in opozorila, naj ljudje v takih letih poskrbijo za previdnost, ko opravljajo dejavnosti v naravi, saj lahko pri tem pride do stika z okuženimi glodavci. Ali je Slovenija bolje pripravljena na tovrstne izbruhe bolezni po izkušnjah s pandemijo covida-19? Grilc pravi, da »smo se vsekakor marsičesa naučili«, a vsak nov pojav nalezljive bolezni je zgodba zase.

Vse oči so sedaj uprte v primer izbruha hantavirusa na križarki Hondius, kjer so ameriške in evropske oblasti že začele evakuacijo potnikov. Čeprav so potniki, okuženi z andskim sevom virusa, sedaj pod posebnimi ukrepi in karanteno, pa bo situacija v Sloveniji še naprej pod nadzorom. »Spremljamo vsa navodila Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskega centra za nalezljive bolezni,« je povedala Grilc in poudarila, da je zaupanje v strokovno obvladovanje teh pojavov ključno.

Simptomi se lahko pojavijo z zamikom

V januarju so slovenski infektologi prvič po dolgih letih zabeležili smrtni primer zaradi malarije, kot smo prvi poročali pri Slovenskih novicah. Šlo je za slovenskega potnika, ki je potoval v Afriko. »Mislim, da smo imeli zadnji smrtni primer leta ’96 in pa ’91,« je v izjavi za javnost povedala Grilc. 

Potnike, ki potujejo v kraje, kjer je malarija endemična, NIJZ poziva, naj se ustrezno pozanimajo in oskrbijo z antimalariki. Te je treba zaščitno jemati »celo pot ali celo pred začetkom poti«, pravi Eva Grilc in poudarja, da je to veliko enostavneje, kot pa zdraviti bolezen. Simptomi se lahko pojavijo z zamikom, zato opozarja, naj bodo popotniki ob vrnitvi pozorni na simptome, kot so mrzlica, vročina, glavobol, bolečine v mišicah, ko obiščejo zdravnika, pa naj povedo, da so bili v deželah, kjer je malarija endemična. »Zdravnik sredi zime verjetno ne bo takoj pomislil na možnost malarije,« je zaključila.