Schmidt opravlja funkcijo visokega predstavnika od leta 2021. Foto: EPA
“Po skoraj petih letih na položaju visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino, mandatu, ki temelji na aneksu 10 daytonskega mirovnega sporazuma, je Christian Schmidt sprejel osebno odločitev o zaključku svojega dela pri uresničevanju miru v BiH-u,” so danes sporočili iz urada visokega predstavnika (OHR).
Oglas
Schmidt je o odločitvi obvestil upravni odbor Sveta za uresničevanje miru v BiH-u (PIC), ki bdi nad uresničevanjem daytonskega sporazuma in imenuje visokega predstavnika. Zaprosil ga je, naj začne postopek imenovanja naslednika, in poudaril, da bo funkcijo opravljal tudi med postopkom izbire.
Schmidt je ob pogledu na svoj mandat izpostavil pomemben napredek pri izboljšanju delovanja državnih institucij, vendar pa bo po njegovi oceni “treba storiti še veliko, da bi BiH uresničila svoje evroatlantske cilje”, navaja OHR v sporočilu za javnost.
BiH še vedno ni izvedel ključnih reform, zaradi česar delo OHR-ja po prepričanju Schmidta ostaja bistvenega pomena. Državljane in politične voditelje obeh entitet ter vseh ravni oblasti je tudi pozval, naj dodatno okrepijo prizadevanja in z njegovim naslednikom delajo na izvedbi teh reform ter doseganju ključnega napredka na poti proti evroatlantskim integracijam.
Kot je poudaril OHR, Schmidtovih odločitev ni razveljavila nobena sodna odločba. Njegov mandat je zaznamoval razvoj pravosodnih institucij v BiH-u, sprejeli pa so tudi pomembne korake za izboljšanje delovanja državnih institucij in zagotavljanje integritete volitev.
Se je pa Schmidt v svojem mandatu med drugim zapletel v odkrit spor z nekdanjim predsednikom Republike Srbske Miloradom Dodikom. Politiki iz Republike Srbske že dlje časa zagovarjajo zaprtje urada visokega predstavnika, medtem ko politiki iz druge entitete, Federacije BiH, opozarjajo, da bi to lahko dodatno destabiliziralo državo.
Ugibanja o pritiskih ZDA
Schmidt v svojem sporočilu ni navedel razlogov za odstop s položaja, zato so se takoj pojavila ugibanja o ozadju njegove odločitve.
Nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung je v nedeljo ob poročanju o Schmidtovem odhodu med razlogi za njegovo odločitev navajal pritiske ameriške administracije.
Na to je danes namignil tudi nemški Deutsche Welle, ki je izpostavil, da so se prvi znaki spremenjenega odnosa ameriške politike do BiH-a pokazali ob odpravi sankcij proti vodstvu Republike Srbske in ob ameriškem vključevanju v projekt južne plinske povezave, ki bi BiH povezala s plinskim omrežjem na Hrvaškem.
Nekdanji visoki predstavnik, Nemec Carl Bildt, je na družbenem omrežju X že v nedeljo zapisal, da je bil ta položaj dolga leta tarča napadov Rusije, zdaj pa je padel tudi pod pritiskom ZDA. Ocenil je še, da je položaj po 30 letih preživel svoj namen in da je potrebna nova pobuda.
“Schmidt je prišel kot simbol ‘zahodne stabilnosti’, odhaja pa kot dokaz razpada zahodne strategije za BiH”, je v pogovoru z dopisnico RTV Slovenija iz Beograda Sašo Banjanac Lubej ocenil novinar Dragan Bursač.
Čeprav nekateri v umiku Schmidta vidijo maščevanje Dodika, pa direktor Foruma za etnične odnose iz Beograda Dušan Janjić zanika, da so Američani z nekdanjim predsednikom Republike Srbske sklenili dogovor o njegovem umiku. “Dodik je Republiko Srbsko preveč zadolžil, da bi lahko odločal sam. On samo gradi svoj svet, v katerem ustvarja vtis pomembnosti,” je za Radio Slovenija pojasnil Janjič, ki pa dodaja, da ameriški predsednik Donald Trump uvršča BiH v ameriško sfero vpliva znotraj Evropske unije.
Dodik je moral položaj predsednika Republike Srbske zapustiti lani junija. Foto: Reuters
Po informacijah diplomatskih virov, ki jih navajajo mediji v BiH-u, bi njegov naslednik lahko prišel iz Italije, ob podpori ZDA. Pred tem so kot možno kandidatko omenjali tudi posebno odposlanko Združenega kraljestva za Zahodni Balkan Karen Pierce.
Vseh dosedanjih sedem visokih predstavnikov v BiH je prihajalo iz Evrope. Funkcijo so poleg Bildta opravljali še Španec Carlos Westendorp, Britanec Paddy Ashdown, Nemec Christian Schwarz-Schilling, Slovak Miroslav Lajčak ter Avstrijca Wolfgang Petritsch in Valentin Inzko, ki je bil Schmidtov predhodnik.
Banjaluka napoveduje kazenski postopek
V Republiki Srbski Schmidta nikoli niso sprejeli kot legitimnega visokega predstavnika, ker zaradi nasprotovanja Rusije in Kitajske ni dobil formalne potrditve Varnostnega sveta Združenih narodov.
Politiki v Banjaluki so Schmidtovo odločitev o odhodu zato označili za zmago Republike Srbske, nekdanji predsednik te entitete in predsednik vodilne srbske stranke v BiH-u, Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD), Dodik pa ga je odkrito pozdravil.
V objavi na omrežju X je Dodik v nedeljo zapisal, da Schmidt odhaja iz BiH-a tako, kot je vanjo prišel – “brez legitimnosti, brez odločitve VS-ja ZN-a in brez mednarodnega prava na svoji strani”. Navedel je tudi, da bo Republika Srbska sprožila kazenski postopek za ugotavljanje materialne škode, nastale zaradi njegovega delovanja.
Te Dodikove napovedi so danes ponovili v SNSD-ju. Kot so po poročanju medijev v BiH-u sporočili predstavniki stranke, bodo po odhodu nemškega diplomata zahtevali razveljavitev vseh njegovih odločitev ter presojo ustavnosti sprememb kazenskega zakonika BiH-a, ki se nanašajo na nespoštovanje odločitev visokega predstavnika.
Dodik je sicer izgubil položaj predsednika Republike Srbske, potem ko mu je sodišče BiH-a zaradi nespoštovanja Schmidtovih odločitev za šest let prepovedalo politično delovanje, državna volilna komisija pa mu je na podlagi sodbe odvzela mandat.
Napoved o odhodu je danes sprožila odzive dela bošnjaške politike, medtem ko vodilni hrvaški in bošnjaški politiki v BiH-u odločitve še niso komentirali. Vodja poslanske skupine SDP-ja v parlamentu Federacije BiH Damir Mašić je dejal, da Schmidt odhaja “tiho, skoraj škandalozno”, ter zahteval pojasnila o razlogih za odstop in morebitnih pritiskih nanj.
Predsednica večetnične Naše stranke Sabina Ćudić pa je poudarila, da mora BiH ostati osredotočena na evropsko pot. “Ob dolžnem spoštovanju do naših prijateljev v Washingtonu naš cilj ni pridružitev ZDA, temveč EU-ju,” je še poudarila.
Oglas