Ajpesova objava po besedah Bojana Ivanca na noben način ne zanika analiz GZS-ja in opozoril o upadanju gospodarske rasti v zadnjih treh letih, o zniževanju industrijske proizvodnje, o realnem zniževanju dobičkov v glavnini gospodarskih dejavnosti in o slabšanju mednarodne konkurenčnosti. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Glavni ekonomist in vodja analitske službe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril, da se še ne ve, v katerih dejavnostih so bili lani ustvarjeni dobički, o katerih poroča Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), saj v četrtek objavljeni podatki te analize še ne omogočajo. Poleg tega tudi še ni podatkov o dobičkih iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA), stroških dela in investicijah v preteklem letu, je dodal.
Oglas
Pojasnil je, da gre pri Ajpesovi objavi za nerevidirane in nekonsolidirane podatke, kar pomeni, da se lahko dobički ali izgube povezanih družb štejejo dvakrat, prav tako lahko v majhnem gospodarstvu, kot je slovensko, pride do tega, da lahko enkraten dogodek v neki družbi drastično vpliva na končno skupno poslovanje vseh družb. Analitik je pojasnil še, da je čisti dobiček računovodska kategorija. Za GZS pa je medtem pomembna dodana vrednost, ki se je lani po njihovih izračunih povečala za štiri odstotke (po Ajpesovih za pet odstotkov), realno pa za zgolj 0,4 odstotka, “kar je zelo nizka rast”.
Sorodna novica
Statistika lanskega poslovanja slovenskih podjetij: večji neto dobički v vseh dejavnostih
Poleg tega Ajpes po Ivančevih navedbah kot deflator uporablja inflacijo, ki je bila lani 2,4-odstotna. S tem je bil deflator za dobro odstotno točko nižji od BDP-ja deflatorja v nacionalnih računih, ki je po oceni GZS-ja primernejši. Produktivnost se je povečala za okoli 5,2 odstotka, realno pa za 1,7, je povzel analitik.
Dejal je še, da v zbornici ostajajo pri oceni o negativnih učinkih skoka minimalne plače v letošnjem letu, ki se bodo še pokazali v prihodnje, ter o številu ogroženih delovnih mest in podjetij. “Vemo pa, da se podjetja lahko na ta izziv odzivajo tudi na druge načine, ki niso najbolj makroekonomsko spodbudni, to pomeni, da znižujejo investicije, da opuščajo širitve proizvodnje oziroma zmanjšujejo izplačilo dobička lastnikom, kar ima dolgoročno negativne posledice za samo konkurenčnost,” je navedel.
Večina dobička nastala v farmaciji, energetiki in financah
Ajpesova objava po besedah Ivanca tudi na noben način ne zanika analiz GZS-ja in opozoril o upadanju gospodarske rasti v zadnjih treh letih, o zniževanju industrijske proizvodnje, o realnem zniževanju dobičkov v glavnini gospodarskih dejavnosti in o slabšanju mednarodne konkurenčnosti, kar da se kaže tudi v padanju deleža neposrednih investicij v BDP-ju. V letih 2022–2024 je, kot pravi Ivanc, večina dobička nastala v farmaciji, energetiki in financah, medtem ko se je dobiček v preostalem delu gospodarstva, ki predstavlja okoli devet odstotkov dodane vrednosti, realno znižal za 16 odstotkov.
Gospodarske družbe v Sloveniji so lani ustvarile 7,34 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je nominalno za 13 odstotkov in realno za 10 odstotkov več kot predlani, je v četrtek objavil Ajpes. Prihodki so bili s 148,50 milijarde evrov nominalno višji za štiri odstotke, realno pa za enega. Neto dodana vrednost na zaposlenega se je povečala za štiri oz. dva odstotka. Miran Vičič iz Ajpesa je ob tem ocenil, da je bilo lansko leto dobro leto, poslovanje gospodarstva pa “kar spodbudno in dosti uspešno”.
Ivanc: Verjamemo, da interventni zakon ne bo skrčil javnih pravic
Ivanc je komentiral tudi predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije. Dejal je, da se GZS zavzema, da so vsi zakoni javnofinančno vzdržni, in dodal, da so ocene učinka predloga interventnega zakona različne. “Tudi v preteklosti smo imeli določene ukrepe, zakone, ki so pomenili visoko javnofinančno breme, pa so nekako imeli nek vpliv tudi na davčne prilive in je bil potem tisti negativni rezultat nižji, kot smo pričakovali,” je na vprašanje o tem, ali je predlog zakona, ki so ga pripravili poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca, javnofinančno vzdržen, odvrnil glavni ekonomist GZS-ja. V GZS-ju po njegovih besedah verjamejo, da ta zakon ne bo poslabšal bonitete države ali skrčil javnih pravic, denimo s področja zdravstva ali šolstva.
Sorodna novica
Predlogu intervencijskega zakona se kaže podpora, nasprotniki napovedujejo referendum
Med predvidenimi ukrepi, ki predstavljajo večje javnofinančno breme, je na novinarski konferenci v Ljubljani izpostavil predvideno znižanje DDV-ja za osnovna živila in del energentov. “Vendar tudi v danem trenutku ne vem, do katere mere sploh posedujemo objektivne podatke o javnofinančnih učinkih predloga zakona,” je poudaril. Spomnil je, da so ocene različne. Eno so pripravili predlagatelji, drugo ministrstvo za finance, tretjo fiskalni svet. “Govorim o treh zelo različnih ocenah,” je dodal. V t. i. tretjem bloku so namreč javnofinančni učinek ocenili na 570 milijonov evrov, na finančnem ministrstvu odhajajočega ministra Klemna Boštjančiča na eno milijardo evrov, fiskalni svet pa na 900 milijonov evrov.
Ivanc se je posebej dotaknil tudi predlagane socialne kapice, ki bi jo predlagatelji uzakonili pri 7500 evrov bruto plače. GZS ta ukrep podpira. “To je dejansko instrument, ki ga uporablja večina držav, da bi zadržala število dobro plačanih strokovnjakov v državi, da ne bi prehajali na delo v druge države ter da ne bi prispevali socialnih prispevkov in dohodnine v proračune drugih držav,” je utemeljil. Pri socialni kapici gre po njegovih besedah za prepoznavo dejstva, da je delo, sploh tisto v storitvah, zelo mobilno in da za multinacionalke v regiji tekmujemo z drugimi državami. “In države v regiji pretežno imajo razvojno kapico, posledično tudi menimo, da bi jo potrebovali v Sloveniji. Višina, kot je predstavljena, ne predstavlja zelo pomembnega javnofinančnega bremena, je mogoče nek začetek, pozneje pa bi si seveda želeli znižanja te višine,” je sklenil.
Za GZS so podatki Ajpesa preveč posplošeni
Oglas