Za vložitev pobude za zakonodajni referendum je najprej treba zbrati 2500 podpisov volivk in volivcev, kar je nato podlaga za zbiranje 40.000 podpisov, potrebnih za razpis referenduma. Foto: BoBo
DZ je v ponedeljek s 47 glasovi za in 35 proti sprejel intervencijski zakon za razvoj Slovenije, ki ga je predlagal trojček NSi, SLS, Fokus ter stranki Demokrati in Resni.ca. To je zakonski omnibus, ki posega v več zakonov. Predlagatelji in stranka SDS trdijo, da so to nujni ukrepi za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije. Ukrepe podpirajo tudi predstavniki delodajalskih organizacij.
Oglas
Sorodna novica
DZ potrdil predlog intervencijskega zakona. Odhajajoča koalicija: “Se vidimo na referendumu.”
Stranke odhajajoče koalicije opozarjajo, da bo zakon prinesel za milijardo evrov javnofinančnega izpada, v ponedeljek pa so v Svobodi, SD-ju ter Levici in Vesni v DZ-ju napovedovali vložitev zahteve za zakonodajni referendum. Tudi sindikati svarijo, da prinaša velika tveganja za stabilnost družbenih podsistemov, predvsem pokojninskega in zdravstvenega, zato so tudi predstavniki sindikalnih central že pretekli teden napovedali, da bodo, če DZ sprejme zakon, začeli zbirati podpise, potrebne za pobudo za naknadni zakonodajni referendum. Na novinarski konferenci v Ljubljani so to namero potrdili in ljudi pozvali k podpori.
Pri tem se odpira vprašanje, ali je referendum o zakonu sploh dopusten. Ustava namreč med izjeme, na katere naknadni zakonodajni referendum ni mogoč, uvršča tudi zakone, ki posegajo na področje davkov. V povezavi s tem je na težavo že opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ-ja. Intervencijski zakon namreč združuje tako določbe o davkih, o katerih referendum ni dopusten, kot druge določbe, o katerih je referendum mogoč. Ker slovenska zakonodaja pozna le referendum o zakonu kot celoti, ne pa o posameznih delih, bi se lahko znašli v ustavnopravno nedopustnem položaju, o katerem bi moralo odločati ustavno sodišče.
Predstavniki sindikalnih central so na novinarski konferenci ponovili svoje ocene, da intervencijski zakon prinaša številne negativne posledice za ljudi in državo. Foto: STA (zajem zaslona)
Zagorc: Sodišče bi lahko dopustilo izvedbo zakonodajnega referenduma
Pobuda za zakonodajni referendum, ki jo lahko vloži vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje volivcev, mora biti podprta z najmanj 2500 podpisi, in v DZ vložena najpozneje sedem dni po sprejetju zakona. Če pobudnikom to uspe, DZ nato določi 35-dnevni rok za zbiranje podpisov 40.000 volivcev, ki so potrebni za razpis referenduma. V tem času lahko DZ, če tako meni, sprejme tudi sklep o nedopustnosti referenduma.
Ustavni pravnik Saša Zagorc pojasnjuje, da je za takšno odločitev pomembno predvsem določilo iz drugega odstavka 90. člena ustave, ki določa, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke ali druge obvezne dajatve. “Ko je ta sklep sprejet, načeloma referendum ni mogoč, ima pa pobudnik, ki je zbral 2500 podpisov, možnost, da zahteva presojo sklepa pred ustavnim sodiščem, preden je torej zakon objavljen in začne veljati. To pravzaprav pomeni zadržanje uveljavitve tega zakona,” poudarja Zagorc.
Glede vsebinske odločitve ustavnega sodišča pa opozarja, da v povezavi z nedopustnostjo referenduma o zakonih v povezavi z davki ustavnosodne prakse v slovenskem prostoru ni, obenem tega nihče ni izpodbijal na ustavnem sodišču. Ob tem Zagorc prepričljivega odgovora o tem, ali bi lahko ustavno sodišče odločanje o intervencijskem zakonu dopustilo, nima.
Ustavno sodišče bi lahko dopustilo izvedbo zakonodajnega referenduma o intervencijskem zakonu, meni ustavni pravnik Saša Zagorc. Foto: BoBo
Poudarja pa, da bi se sodišče lahko pri sprejetju odločitve opiralo na ustavnosodno prakso iz drugih primerov nedopustnosti zakonodajnih referendumov, kot je nedopustnost referendumov o zakonih, s katerimi se odpravljajo posledice kršitev človekovih pravic. Pri tem spomni na odločitev ustavnega sodišča, da sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o spremembah družinskega zakonika ni v neskladju z ustavo.
Če bi ustavni sodniki uporabili analogijo z obstoječo sodno prakso z drugih področij, bi lahko v primeru t. i. omnibus zakona, pod katerega po mnenju Zagorca spada tudi intervencijski zakon o razvoju Slovenije, ki po vsebini deloma res opredeljuje materijo, ki ne dopušča referenduma, a vsebuje tudi druge vsebine, o katerih je ta dopusten, ustavno sodišče sprejelo odločitev, da sklep o prepovedi referenduma razveljavi, “če med temi vsebinami ni nobene povezave, pa gre za tako pomembno vsebino, ki je lahko predmet referenduma in bi DZ s tem poskušal preprečiti volivcem, da odločajo o tem, o čemer imajo pravico odločati”.
Kot še opozarja Zagorc, se ustavno sodišče v primeru presoje sklepa o nedopustnosti referenduma ne bo spraševalo, ali je zakon po svoji vsebini skladen z ustavo ali ne, ampak bo v ospredju predvsem vprašanje opustitve neposredne demokracije. “Vsebina, ali je ta zakon dober ali slab za Slovenijo oziroma ali je to primerna materija, to ni pomembno, ključno je samo, ali imamo pravico do referendumskega odločanja o tem zakonu,” je še dodal. Po besedah Zagorca s pravnega vidika obstaja možnost, da bi lahko po potrditvi intervencijskega zakona za razvoj Slovenije državni svet na zakon v sedmih oz. osmih dnevnih vložil veto, česar pa glede na dosedanje ravnanje in odločitve trenutne sestave državnega sveta ne pričakuje.
V strankah nastajajoče koalicije prepričani, da bi bil referendum nedopusten
Nastali položaj so že v ponedeljek komentirali tudi v poslanskih skupinah. Poslanec Svobode Lenart Žavbi je tako izrazil prepričanje, da bo ustavno sodišče “moralo odločiti, da se ta referendum lahko zgodi”. Prvak SD-ja Matjaž Han je po seji dejal, da je zbiranje 40.000 podpisov zahtevna in odgovorna naloga, in ocenil, da bi bila učinkovitejša ustavna presoja nekaterih delov zakona. “Moramo pretehtati korake, da bomo dosegli cilj, da tak zakon na koncu ne bo zaživel,” je dejal Han.
Na strani nastajajoče koalicije menijo, da je nedopustnost referenduma na sprejeti intervencijski zakon utemeljena. “Ne bom rekel, da je nagajanje, gre za izraz poraza, ki so ga doživeli na parlamentarnih volitvah in ki ga ne morejo prenesti,” je napovedi odhajajoče koalicije komentiral predsednik NSi-ja Jernej Vrtovec.
Tudi prvak SDS-a Janez Janša je v izjavi ob robu seje DZ-ja ocenil, da glede na zakonsko ali ustavno ureditev referendum, kot ga napovedujejo v strankah odhajajoče koalicije in sindikati, ni mogoč. Po njegovih besedah je zakonodajni referendum ustavna in demokratična možnost, vendar se mu zdi, da smo edina država, v kateri se sindikati borijo proti temu, da bi bilo življenje za vse boljše. “Ne razumem tistih, ki napovedujejo blokado tega zakona,” je dejal.
Vodja poslanske skupine Demokrati Tadej Ostrc pa je v izjavi po sprejetju zakona glede napovedi referenduma povedal, da živimo v demokratični družbi. “Obstajajo neka pravila, o tem, ali je tak referendum dopusten ali ni. Bodo odločali pravniki. Zbiranje podpisov je vedno dopustno, zanimivo pa je, da se zbirajo podpisi proti zakonu, ki nikomur ne jemlje in daje vsem,” je ocenil.
Oglas