Ruska tovorna ladja Ursa Major, ki je decembra 2024 skrivnostno potonila v Sredozemlju, je po novih ugotovitvah CNN najverjetneje prevažala komponente za jedrska reaktorja, namenjena Severni Koreji. Preiskava razkriva vrsto nenavadnih dogodkov – od prikritega tovora in eksplozij na krovu do sumov, da bi lahko šlo celo za nameren poseg, povezan s preprečevanjem prenosa občutljive jedrske tehnologije.

CNN poroča o novih ugotovitvah glede brodoloma ruske tovorne ladje Ursa Major, ki je decembra 2024 v skrivnostnih okoliščinah potonila v Sredozemskem morju, približno 60 navtičnih milj (96 kilometrov) od španske Cartagene. Po navedbah španskih preiskovalcev ladja ni prevažala zgolj praznih zabojnikov in dva velika žerjava, temveč naj bi imela na krovu dva velika sklopa, povezana z jedrskima reaktorjema. To je kasneje potrdil tudi ruski kapitan Igor Vladimirovič Anisimov, ko je dejal, da je ladja prevažala “komponente za dva jedrska reaktorja, podobna tistim, ki se uporabljajo v podmornicah”, in da ni prepričan, ali sta naložena z jedrskim gorivom.

Usoda ladje je bila od nesreče 23. decembra zavita v tančico skrivnosti. Po ugotovitvah CNN bi lahko šlo za redek in tvegan poseg zahodnih sil, s katerim bi preprečili Rusiji, da bi poslala posodobljeno jedrsko tehnologijo ključni zaveznici Severni Koreji. Ladja je izplula le dva meseca po tem, ko je severnokorejski predsednik Kim Džong Un poslal vojake na pomoč pri ruski invaziji na Ukrajino. Oktobra istega leta je lastnik ladje, rusko državno podjetje Oboronlogistics, sporočil, da so njihove ladje pridobile dovoljenje za prevoz jedrskega tovora.

Pot v Vladivostok ali skrivni cilj v Severni Koreji?

Tovorna ladja Ursa Major je 2. decembra najprej v ruskem pristanišču Ust Luga natovorila več kot sto zabojnikov in dva velika žerjava ter odplula do Sankt Peterburga. Tam je po navedbah CNN natovorila dva velika bela pokrova jaškov in se po uradnih navtičnih zaznamkih podala na plovbo skozi Sredozemlje v Vladivostok na ruskem Daljnem vzhodu.

Ladjo, ki sta jo spremljali ruski vojaški ladji Ivan Gren in Aleksandr Otrakovski, so 22. decembra zjutraj v Atlantskem oceanu izsledila portugalska mornariška letala in plovila. Približno štiri ure pozneje je ladja v španskih vodah močno upočasnila, zaradi česar so španski reševalci po radijski zvezi preverili, ali je ladja v stiski, je pokazala preiskava španske vlade. Posadka ladje je odgovorila, da je z njo vse v redu.

Toda približno 24 ur pozneje je ladja močno skrenila iz smeri in 23. decembra izdala nujni klic na pomoč. Na desni strani, verjetno v bližini strojnice, so se zgodile tri eksplozije, v katerih sta umrla dva člana posadke. Zaradi tega se je ladja močno nagnila in se ustavila. Španski reševalci so evakuirali preostalih 14 članov posadke, jih odpeljali v Cartageno, kjer so jih zaslišali španski policisti in preiskovalci.

Vir, seznanjen s preiskavo, je za CNN povedal, da se je zdelo, da ladja ne bo hitro potonila, a zvečer je spremljajoča ladja Ivan Gren izstrelila vrsto raket, sledile pa so štiri eksplozije. Španska nacionalna seizmična mreža je za CNN povedala, da so v tistem času na tem območju zabeležili štiri podobne seizmične signale, katerih vzorec je spominjal na podvodne mine ali eksplozije v nadzemnih kamnolomih.

Ruski kapitan je na zaslišanju obotavljaje govoril o domnevni vsebini ladje, ker se je bal za svojo varnost, je zapisano v izjavi španske vlade. V izjavi je še zapisano, da je bil kapitan “pod pritiskom, da pojasni, kaj je mislil s pokrovi jaškov, ki so bili navedeni v uradnih dokumentih tovora”. “Na koncu je priznal, da so bili to sestavni deli dveh jedrskih reaktorjev, podobnih tistim, ki jih uporabljajo podmornice.”

Vir, seznanjen s preiskavo, je za CNN povedal, da je kapitan verjel, da ga bodo preusmerili v severnokorejsko pristanišče Rason, da bi dostavil dva reaktorja. Preiskava je pokazala, da so bili žerjavi na krovu, da bi pomagali pri dostavi občutljivega tovora ob prihodu v Rason.

Eksplozije tudi po brodolomu ladje

Posadka ladje se je nekaj dni pozneje vrnila v Rusijo. Štiri dni po potopitvi je Oboronlogistics napad opisal kot “ciljani teroristični napad” in dejal, da so na ladji odjeknile tri eksplozije. V trupu ladje so našli luknje v velikosti 50 krat 50 centimetrov, paluba ladje pa je bila zasuta s šrapneli.

Teden dni pozneje se je po navedbah vira, seznanjenega s preiskavo, ruska vojska vrnila na kraj nesreče. Ruska raziskovalna ladja Jantar, obtožena vohunjenja in motenj v vodah Nata, je pet dni stala nad razbitinami ladje, ki ležijo 2,5 kilometra globoko. Nato so zaznali še štiri eksplozije, ki so morda ciljale na ostanke ladje na morskem dnu.

Zanimanje za nesrečo je pokazala tudi ameriška vojska, ki je kraj nesreče s posebnim letalom za odkrivanje jedrske dejavnosti preletela dvakrat, prvič 28. avgusta lani in ponovno 6. februarja letos. Misijo je opravila z letalom WC135-R s sedežem v ameriški Nebraski. Ni znano, ali je bilo zaznano kakršnokoli radioaktivno sevanje.