Res je, da ga redko obiščemo z veseljem (ker se je v tem primeru nekaj pokvarilo), a brez njega preprosto ne gre: ko se kaj pokvari, ko je treba zamenjati pnevmatike ali opraviti redni servis. Prav zato je ta poklic močno zasidran v “DNK” slovenske družbe, tudi zaradi naše pregovorne skrbi za jeklene konjičke.
Kako je s tem poklicem danes, kakšno je zanimanje med mladimi, kje sploh začeti ter kakšne so zaposlitvene možnosti, smo preverili na Šolskem centru Celje, na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko. Spoznali smo dijaka Cirila Robka, dijakinjo Manjo Vezjak ter učitelja praktičnega pouka Sebastjana Andrejca, ki so nam podrobneje predstavili program avtoserviser in njegove posebnosti.
Foto: Jan Lukanović
Šolanje in praksa
Program avtoserviser je triletni program poklicnega izobraževanja, s katerim dijaki pridobijo srednjo poklicno izobrazbo. Kot uvodoma poudarita, sta Ciril in Manja na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko najprej dobila priložnost, da svoje zanimanje in hobi nadgradita v poklicno pot, kjer si lahko obetata hitro zaposlitev in na koncu tudi dober zaslužek.
Program je modularno zasnovan in temelji na poklicnih standardih avtostroke ter potrebah delodajalcev, kar omogoča postopno gradnjo kompetenc skozi vsa tri leta šolanja. Dijaki v tem času osvojijo tako teoretično kot praktično znanje, naučijo se načrtovati in organizirati delo, diagnosticirati ter odpravljati napake na vozilih, pridobijo temeljna znanja iz elektrotehnike in elektronike. Vozila spoznajo celostno ter se jih v končni fazi tudi naučijo popraviti.
Učitelj praktičnega pouka Sebastjan Andrejc poudari, da je program namenjen dijakom, ki jih zanimajo vozila in tehnika, ki so radovedni ter jih zanima, kako delujejo sistemi v vozilih. “Pomembni sta tako praksa kot teorija, vendar je v poklicnem izobraževanju poudarek predvsem na praktičnem pouku. Dijaki veliko prakse opravljajo tudi pri delodajalcih. V prvem letniku opravijo tri tedne prakse, prav tako v drugem, v tretjem letniku pa se ta še poveča; pol leta preživijo pri delodajalcu, drugo polovico pa v šoli, ob tem pa imajo še dodatna dva dneva prakse.”
Prav praktične izkušnje so ključne. “Praktično delo je za dijake pogosto bolj zanimivo kot sama teorija, hkrati pa v srednjem poklicnem izobraževanju pridobijo pomembne delovne izkušnje, kar močno vpliva na njihovo zaposljivost. Veseli me, da je trend vpisa v program v porastu,” dodaja Sebastjan Andrejc.
Foto: Jan Lukanović
“Svoj avto vzdržujem popolnoma sam, kar mi veliko pomeni”
Prav praksa je tudi Cirilu in Manji najljubši del programa. “Najbolj me veselijo konkretna opravila, kot so razstavljanje in sestavljanje motorjev ter delo s pogonskimi sklopi, menjalniki in podvozjem. Program avtomehanika je sicer zelo raznolik. Delaš veliko različnih stvari, zato dnevi niso nikoli enaki,” pravi Ciril Robek.
Poudarja, da mora biti dober avtoserviser v prvi vrsti spreten, razmišljati vnaprej ter znati predvideti in obvladovati nepričakovane situacije. “Vedno se naučiš kaj novega,” izpostavlja. Pridobljeno znanje pa hitro prenese tudi v vsakdanje življenje: “Svoj avto vzdržujem popolnoma sam, kar mi veliko pomeni. Vem, kako stvari delujejo in kako jih pravilno narediti. Lahko pa tudi pomagam drugim, če potrebujejo pomoč. V prihodnosti si želim, da bi imel doma manjšo delavnico in delal zase. To me res veseli in tega ne bi rad opustil.”
Foto: Jan Lukanović
“V šoli se mi je odprl nov svet”
Manjo je v programu Avtoserviser pritegnilo predvsem spoznanje, kako širok in praktičen je svet avtomehanike. “V šoli se mi je odprl nov svet,” pove in tudi sama poudari, da jo je najbolj navdušil prav velik poudarek na praksi. Zakaj? “Ker v mehaniki teorije ne moreš samo brati, moraš videti, kako stvari delujejo v praksi (smeh, op.p.),” odgovarja.
A zanimanje za stroko se pri Manji ne konča v šoli; tudi doma veliko časa posveča delu z motorji in avtomobili, nedavno so popravljali celo čoln. Aktivno spremlja novosti, saj se zaveda, da mora biti v koraku s tehnologijo. Poseben izziv in veselje ji predstavljajo projekti obnove starejših vozil, v katerih tudi najbolj vidi svojo prihodnost. “Mislim, da je vedno manj ljudi, ki znajo popravljati stare avtomobile in motorje. In to je smer, ki mene še posebej zanima. Moja želja je, da bi delala s starimi vozili, jih obnavljala in popravljala. Rada tudi kupim kakšen star motor, ga obnovim in spravim v red. To me res veseli,” razlaga sogovornica.
Foto: Jan Lukanović
“Prihodnost poklica je svetla”
Da gre za zelo perspektivna dijaka, potrjuje tudi učitelj praktičnega pouka, Sebastjan Andrejc. “Cirila močno zanima tehnologija v vozilih, zato verjamem, da se njegova izobraževalna pot ne bo končala pri srednjem poklicnem izobraževanju. Ob tem me veseli tudi, da se v program vse pogosteje vpisujejo dekleta. Vsako leto imamo vpis deklet, med njimi tudi Manjo, ki jo zelo zanimajo motorji in veliko dela tudi doma. Ima zelo energičen pristop, s katerim motivira tudi druge pri praktičnem pouku,” poudarja.
Kot pravi, so zaposlitvene možnosti po koncu šolanja zelo različne. Nekateri dijaki nadaljujejo družinsko tradicijo in se zaposlijo v domačem podjetju, drugi razmišljajo o samostojni poti, tretji pa se zaposlijo na različnih servisih. Povpraševanje po kadru je veliko, zato imajo diplomanti programa dobre možnosti za zaposlitev.
“Nekaj zagotovo velja – prihodnost poklica avtoserviserja ostaja svetla. Ne glede na to, kakšen je in bo pogon vozil, jih bo vedno treba vzdrževati in popravljati. Razvoj sicer vse bolj poteka v smer električnih in hibridnih vozil, a to pomeni predvsem nove priložnosti za tiste, ki so pripravljeni nadgrajevati svoje znanje,” meni Sebastjan Andrejc.
Ker so vozila vse bolj tehnološko napredna in opremljena s številnimi elektronskimi sistemi, je stalno izobraževanje nujno tudi za učitelje. Diagnostična orodja so danes nepogrešljiv del dela, zato se učitelji redno dodatno izobražujejo pri proizvajalcih vozil, dijaki pa z najnovejšo tehnologijo prihajajo v stik tudi pri delodajalcih.
Foto: Jan Lukanović
Tekmovanje Mladi mehanik
Pomemben stik med izobraževanjem in stroko predstavljajo tudi različna tekmovanja, kjer dijaki znanje preizkusijo v praksi in dobijo občutek, kako delo poteka v resničnem okolju. Takšnega tekmovanja sta se letos udeležila tudi Manja in Ciril, ki sta sodelovala na tekmovanju Mladi mehanik Slovenije. “Preizkusili smo se v diagnostiki vozil, menjavi zavornih ploščic in tudi na tovornem programu. Takšne izkušnje so res zanimive, veliko se naučiš in hkrati spoznaš nove ljudi,” je povedala Manja Vezjak.
Da so takšni dogodki več kot le tekmovanje, poudarja tudi Eva Hrnčič iz podjetja Volvo d. o. o., ki je bil tudi soorganizator tekmovanja. Kot pravi, gre za poklic, ki je še vedno deficitaren, zato se podjetje aktivno povezuje s šolami po vsej Sloveniji prek sejmov, ekskurzij in različnih dogodkov. “Na tekmovanje povabimo najboljše dijake iz vse Slovenije, kjer lahko pokažejo svoje znanje, mi pa dobimo vpogled v najboljši kader,” pojasnjuje. Volvo pri tem nastopa kot glavni pokrovitelj in organizator dela programa, kjer tekmovalci opravljajo praktične naloge.
Poseben poudarek namenjajo tudi dekletom. Vzporedno s tekmovanjem so zanje pripravili dodatne aktivnosti: od delavnic virtualne resničnosti do vožnje s tovornjakom in spoznavanja gradbene mehanizacije. Namen je jasen: razbijati stereotipe o tem, da gre za izključno moški poklic, in pokazati, da je prostor tudi za dekleta.
To potrjuje tudi naša sogovornica Manja, ki jo veseli, da se razmere na tem področju spreminjajo. “Vsako leto je več deklet. Vedno več nas je v teh poklicih in vedno več je primerov, ko dekleta uspešno opravljamo to delo, včasih celo bolje kot moški (smeh, op.p.). To mi daje dodatno motivacijo,” pravi.
Foto: Jan Lukanović
Poklicne poti prihodnosti se začnejo tukaj
Poklicno in strokovno izobraževanje mladim odpira vrata do znanja, ki je konkretno, uporabno in cenjeno. V svetu, kjer štejejo spretnosti in razumevanje dela, takšna pot pomeni trdno podlago za prihodnost.
Kaj pa bi Ciril in Manja svetovala mladim, ki se odločajo za to pot? “Mislim, da je to prava pot za vse, ki jih veseli delo z rokami in raziskovanje, kako stvari delujejo. Če te zanima “šraufanje”, razstavljanje in sestavljanje ter rad preizkušaš nove stvari, je to res odlična šola, kjer se veliko naučiš in znanje hitro preneseš v prakso,” izpostavi Ciril.
Po Manjinem mnenju pa je predvsem ključno, da imaš voljo, potrpljenje in željo po uspehu. “Če to imaš, je to prava izbira. Dober avtomehanik je danes zelo iskan in tudi dobro plačan, zato s takšno odločitvijo res ne moreš zgrešiti,” sklene.
Vas zanima poklicna smer? Odkrijte možnosti izobraževanja, poklicne poti in zgodbe uspešnih mladih na portalu Moja izbira: www.mojaizbira.si.
Projekt sofinancirata Republika Slovenija, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija – NextGenerationEU.
Spodbujanje odličnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju
V okviru projekta Spodbujanje odličnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki ga vodi center za poklicno izobraževanje (CPI) in financirata ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija, se z različnimi promocijskimi aktivnostmi spodbuja večje zanimanje za poklicne poti in krepi ugled poklicev. Projekt je del Načrta za okrevanje in odpornost, njegov osnovni cilj pa je promocija poklicnega in strokovnega izobraževanja med mladimi.