Arsić in Marković pred zgodovinskim finalom želita razmišljati, da je to le tekma kot vsaka druga
Marko Cirman, Jože Pepevnik in voditelj Luka Petrič debatirajo z Arsićem in Markovićem o finalu, o prehodu iz prve v drugo ligo, ki ga je Aluminij v tej sezoni uspešno izvedel, Brinje pa to želi storiti v naslednji, če mu bo uspelo napredovati, več pa tudi o bolj pirotehničnem derbiju kot nogometnem med Mariborom in Olimpijo, ki je bil prekinjen po 53 minutah zaradi izgredov navijačev.
Oglas
Kdo se bo v sredo zvečer veselil v Celju? Tako Aluminij kot Brinje Grosuplje igrata za prvo veliko klubsko lovoriko, ki prinese tudi nastop v kvalifikacijah Evropske lige. Foto: www.alesfevzer.com
Ali je to največja tekma v vajinih trenerskih karierah?
Jura Arsić: Zame je. Sam se je bom lotil kot vsake druge. Ne smemo početi nič drugega kot sicer. Ostati moramo mirni v glavi, začenši z mano, in ne preveč poveličevati tega dogodka. Moja naloga je, da to prenesem na igralce.
Goran Marković: Zelo težko je pred tako tekmo ohraniti mirno glavo. Stanje v našem okolju je takšno, da se težko usedeš na kavo, ne da bi te kdo ogovoril. Ko smo v polfinalu premagali Radomlje, so me naslednji dan spraševali, ali si bomo šli pogledat možnega tekmeca iz drugega polfinala, jaz pa sem imel v mislih naslednjo prvenstveno tekmo. Ko gre moja žena v trgovino, ji govorijo, da so opazili, da je njen mož trener, tudi otroke v šoli sprašujejo, kako gre očetu, ker so ga videli na televiziji. Po polfinalni zmagi smo ali pa so to v klubu dali kar malo na stranski tir. Čuti se evforija. Na tekmo bo odpotovalo iz različnih okoliških krajev osem, devet avtobusov navijačev, od Horjula do Litije. Tudi zame je to zgodovinska tekma, v njej bi rad predvsem užival, a vem, da bo stresno.
Sorodna novica
Aluminij in Brinje Grosuplje v sredo za prvo veliko lovoriko in Evropo
Goran, povejte kaj več o navijaški bazi v Grosuplju. Kdo so ljudje, ki spremljajo vaš klub?
Goran Marković: Do te sezone ga je spremljalo bolj malo ljudi. Predvsem tisti, ki jih je motil nov športni park in ki so jih motili novi reflektorji. Težava je, da je v naši občini več kot 40 preostalih društev in da se težko osredotočiš na zgolj en šport. V isti stavbi, v kateri imamo nogometni klub, je strelsko društvo. Najuspešnejši tam so veterani. Malo jim gremo v nos, še posebej, ko so na vrsti tekme. Veliko je predvidevanj brez osnove, da je to zgodba na kratek rok. Spopadamo se z nekimi predsodki.
Jura, kako je z vzdušjem v pričakovanju finalne tekme v Kidričevem? Kako pri vas okolica sprejema ta uspeh?
Jura Arsić: Pri nas je bolj mirno. Ni takšne strasti, zato ni toliko evforije. Mi smo imeli v letošnji sezoni že kar nekaj vrhuncev. Bolj mirna je ta evforija, strast ostaja v drugem planu. Meni to ugaja. Največja prepreka v teh dneh priprav je za nas okolica. Hočeš, nočeš ljudje so evforični. Z igralci se vsakodnevno ukvarjam s tem, da jih skušam prizemljiti, saj z izjemo dveh, treh naših izkušenih igralcev še nihče ni igral tako pomembne tekme. Za zdaj dokaj v miru pričakujemo vse skupaj, a želimo tudi v prvenstvu do konca sezone odigrati na maksimalnih obratih. To je edini pravi način, če želimo ostati na visoki ravni.
Aluminij je že dolgo osredotočen le na pokalni finale, medtem ko Brinje sočasno bije boj za napredovanje v Prvo ligo. Že v nedeljo Grosupeljčane doma čaka derbi z Nafto, ki vodi v 2. SNL. Foto: www.alesfevzer.com
Zdi se, da je skupni imenovalec obeh klubov, da sta trenerja že kar nekaj časa v klubu. Goran Marković, vi ste odvodili več kot sto tekem Brinja, Jura Arsić, vi se bližate številki 70 pri Aluminiju. Je tudi to razlog za uspeh v pokalu, ker oba zelo dobro poznata svoje varovance?
Jura Arsić: Mislim, da je v mojem primeru, predvidevam, da tudi v Goranovem, ključna stvar zaupanje kluba. Sam sem ga vedno čutil, a vseeno sem bil deležen nekaterih pomislekov, saj sem v klub prišel brez etikete. Vsak naslednji korak ponuja pomisleke. Tisti, ki so odgovorni, so ključni, da ti verjamejo. Le tako je lahko trener sproščen in napreduje, te dobre vibracije pa prenaša na moštvo. Deloval sem v okoljih, v katerih ni miru. Ljudje hočejo posaditi drevo in imeti čez eno uro v rokah jabolko. Vse v življenju je proces, ki terja svoj čas. Vse drugo je revolveraštvo, ki je na Balkanu del vsakodnevne prakse. To, da sva midva danes gosta tukaj, ni naključje. Je primer dobre prakse. Na klik rezultata ne moreš ustvariti.
Goran Marković: Brinje Grosuplje je res neka specifična sredina. Marsikdo ne bi verjel zgodbi o naših začetkih, o tem bi lahko napisali knjigo, ki bi bila zelo dobro prodajana. Ko smo začeli pred desetimi leti, smo imeli travnik, ki je bil glavno igrišče, in manjše pomožno igrišče, ki sploh ni imelo oblike nogometnega igrišča. Bil je neki romboid. Zaradi specifičnosti podlage smo mu rekli “Grbavica”. Na njem si lahko praktično treniral le dolge podaje po zraku. Imeli smo tri zabojnike, v katerih se je preoblačilo 150 otrok, trenerji nismo imeli svoje garderobe. Ko sem se vrnil v klub z nekaterimi trenerji, smo sklenili, da moramo imeti vsaj neke osnovne razmere. Dobili smo igrišče z umetno travo. Iz leta v leto smo z mlajšimi selekcijami napredovali v višje lige. Tudi člani so postopoma napredovali.
Kakšna je baza igralcev v Grosuplju in njegovi okolici?
Goran Marković: Do selekcije U13 imamo od 15 do 20 odstotkov otrok, ki prihajajo prav iz Grosuplja in okoliških vasi. Pri selekciji do 15 leta se ta baza igralcev začenja širiti. Dogajalo sem nam je, da je prišel k nam fant iz Olimpije, ki ni računala nanj, pri nas je napredoval, nato so ga klicali iz Ljubljane in takoj je, brez pomisleka, privolil, da se vrne v Olimpijo. Tam spet ni veliko igral in nas je znova poklical, če se lahko vrne. Imeli smo primere, ko so nam preprosto jemali 14-letnike.
Doslej še noben drugoligaš ni osvojil Pokala Slovenije. Tako Aluminij leta 2002, Nafta leta 2020 in Gorica 2024 so izgubili finale. Pri zadnjem je bilo zanimivo to, da je po 11-m slavila zmago Rogaška, pri kateri je bilo že znano, da ne bo dobila licence in jo čaka razpustitev ekipe ter padec na dno slovenske nogometne piramide. Foto: www.alesfevzer.com
Ali bosta v pripravah na pokalni finale kar koli spreminjala? Bo na primer spremenjena rutina na dan tekme?
Jura Arsić: Ne bi želel spreminjati rutine, a so mi medijske obveznosti porušile načrte (smeh). Gremo v karanteno. Uporabljali smo jo že nekajkrat v drugi ligi, večinoma sicer neuspešno. Ko sem v klubu zaprosil za to, niso bili navdušeni, ker ni prinašala sreče. A sem vztrajal, odmik od okolice je pomemben.
Goran Marković: Pri nas ne bo karantene. Bomo pa imeli dnevni počitek. V tej sezoni smo le enkrat uporabili karanteno, in sicer za gostovanje v Lendavi. Odločili smo se za dnevni počitek tudi v izogib gneči na štajerski avtocesti, da ne bi bilo slučajno kakšnih zapletov.
Aluminij je vajen prehodov iz prve v drugo ligo, ima pa zelo dobre razmere za delo. Kaj bi Goranu Markoviću predlagali, če bi se Brinje uvrstilo v Prvo ligo? Kaj se vam zdi najbolj ključno pri prehodu v najvišjo ligo?
Jura Arsić: Ko sem prihajal v klub, je Aluminij izpadal v drugo ligo, stanje duha je bilo katastrofalno. Šlo je veliko nosilcev igre v kratkem času, skupaj z mano, ki sem prihajal s Ptuja iz tretje lige, smo morali to vse urediti. Ekipa v prvi fazi ni verjela v vrnitev v Prvo ligo. Tudi v klubu so mi rekli, da mi bodo dali čas, a sem želel takoj osvojiti prvo mesto in napredovati. Nisem želel, da smo obstranci. Zame sta ključni stvari v življenju pogum in odkritost. Menim, da je ključno, kako se postavi trener in kako to prenaša na igralce. Prepričan sem, da če bi si mi za cilj postavili deveto mesto, da bi ga težko dosegli. Poskušam ostajati realen v ambicijah. V pokalu sem si že lani želel narediti veliko, izpadli smo hrabro proti Mariboru v Ljudskem vrtu. Tudi letos smo imeli visoke ambicije. Veliko ljudi trdi, da smo imeli lahko pot pretežno proti nižjeligašem, a smo zmagali na vseh šestih tekmah do finala, tako kot Brinje. Osebni cilji trenerja, strokovnega vodstva in uprave so tisti, ki dajejo usmeritve dela v sezone. Cilji morajo seveda biti realni. Aluminij bo, čeprav ima zelo omejen proračun, iskal v naslednji sezoni korake k napredku.
V novi epizodi podkasta Žoga je okrogla več tudi o pirotehničnem derbiju v Ljudskem vrtu, ki ni dočakal konca. Tudi o poznem odzivu vseh vpletenih na čelu z nogometno zvezo Slovenije, podrobneje tudi o najpomembnejši VAR-odločitvi v zgodovini angleški Premier ligi. Arsenal je oddaljen dva koraka od osvojitve naslova prvaka po več kot dveh desetletjih.
Oglas