Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) bo razširila svoje operacije, je napovedal namestnik vodje Frontexa Lars Gerdes. Kot posledico še vedno trajajoče vojne v Ukrajini pričakujejo nove migrantske krize, z njimi pa prihajajo tudi posledice, ki presegajo samo humanitarno obremenitev. Gerdes je v pogovoru za medij Welt poudaril, da Frontex državam članicam že zdaj svetuje povečan nadzor na zunanjih mejah, razmišljajo tudi o povečanju operativnih sil na kar 30.000 policistov.
»Na mejah se soočamo s povsem novo grožnjo, to je izrabo migrantov za tihotapljenje orožja,« je dejal in poudaril, da se bodo osredotočili na nova tehnična sredstva, kot so droni in sodoben zračni nadzor. Nove tehnologije, je potrdil, igrajo pomembno vlogo pri delu Agencije. Glede prednosti dronov je izpostavil, da lahko »v zraku ostanejo veliko dlje in nadzorujejo večja območja kot na primer helikopterji. Hkrati se izboljšujejo senzorji in tehnologija kamer. »To nam omogoča, da hitreje zaznamo gibanje migrantov, dejavnosti tihotapcev ali izredne razmere na morju.«
Migracijske poti se preusmerjajo hitreje, kot lahko nadzor sledi
Po koncu vojne v Ukrajini množično tihotapljenje orožja po Evropi vidijo kot resno težavo. Stanje primerjajo z obdobjem po razpadu bivše Jugoslavije v 90. letih, ko je veliko vojaškega orožja iz vojn končalo v kriminalnih mrežah po Evropi – le da bo tokrat orožje sodobnejše in nevarnejše. »Na to se pripravljamo že od začetka vojne. Tveganje bo znatno poskočilo šele po prekinitvi ognja. Takrat bodo v državi velike količine neuporabljenega orožja, streliva in eksploziva – in veliko ljudi, ki potrebujejo denar. Zato smo že močno prisotni na zahodni meji Ukrajine in razmere zelo pozorno spremljamo.«
Težave pričakujejo tudi na Poljskem, Finskem in v baltskih državah. Migracijske poti se namreč nenehno preusmerjajo. »Ko je ena pot zaprta, se pritisk prenese drugam,« je še napovedal.