Predstavniki reprezentativnih central napovedujejo, da bodo uveljavitev intervencijskega zakona skušali ustaviti z vsemi pravnimi sredstvi. Foto: BoBo
“Sindikalne centrale smo v nasprotovanju temu zakonu enotne,” je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. Opozoril je, da je bil intervencijski zakon, ki so ga pripravili v strankah NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca, v ponedeljek v DZ-ju sprejet, ne da bi ga poskušali prej uskladiti s socialnim dialogom.
Oglas
“Tudi vsebinsko smo pošiljali pripombe na ta zakon v državni zbor. In glede na to, da je bil zakon praktično v nespremenjeni obliki sprejet, nam žal ne ostane nič drugega, kot da se lotimo zbiranja podpisov za podporo naknadnemu zakonodajnemu referendumu, s katerimi bomo poskušali ta zakon ustaviti,” je napovedal. Ob tem je vse, ki “jim je mar za socialno državo”, pozval, da pobudo za referendum podprejo in oddajo podpis njegovo podporo.
“Zagovorniki tega zakona so prodajalci in prodajajo svoj produkt, ki je zelo drag eksperiment za družbo. V promoviranju tega produkta so pripravljeni tudi lagati in marsikaj zamolčati. Naša naloga je, da na eni strani razgalimo te laži in na drugi strani opozorimo na tiste stvari, ki so zamolčane. Če govorimo o znižanju DDV-ja na osnovna živila, je treba povedati, da v zakonu ni nobene varovalke, ki bi zagotavljala, da bodo iz tega naslova osnovne življenjske potrebščine tudi dejansko nižje. Ko govorijo o tem, da upokojenci ne bodo več plačevali prispevka za dolgotrajno oskrbo, ne povejo, da se v ozadju zmanjšujejo sredstva za financiranje dolgotrajne oskrbe in da bo treba vire za financiranje dolgotrajne oskrbe najti nekje drugje. Glede na to, da se tudi vsi preostali prilivi zmanjšujejo, si ne znam predstavljati drugega, kot da bo to financirano iz žepa. Torej gre za en kup zamolčanih stvari, zavajanja in tudi laži,” je Počivavšek povedal v Odmevih.
Zbiranje podpisov – v okviru pobude jih je potrebnih 2500 – bo trajalo teden dni, sedmi dan morajo biti vloženi v DZ, ki bo nato odločil o začetku roka za zbiranje 40.000 podpisov podpore za razpis referenduma. Če bo DZ vmes sprejel sklep o nedopustnosti razpisa referenduma – zakon namreč vsebuje tudi davčne določbe – se bodo sindikati obrnili na ustavno sodišče, so napovedali.
Pri tem se pojavlja tudi vprašanje, ali bi bil zakonodajni referendum o intervencijskem zakonu sploh ustavno mogoč, saj združuje tako določbe o davkih, o katerih zakonodajni referendum ni dopusten, kot druge določbe, o katerih je referendum mogoč.
Odločitev sindikatov podpirajo tudi v Svobodi in Levici
Predstavniki reprezentativnih sindikatov, ki so bili na novinarski konferenci, so pred novinarji svoje podpise v podporo pobudi za naknadni zakonodajni referendum že prispevali. Foto: BoBo
Da podpirajo odločitev sindikatov, je na ločeni novinarski konferenci dejala poslanka Svobode Janja Sluga. “Glede na to, da zakon vsebuje protiustavne rešitve, da vsebuje rešitve, ki so škodljive za to državo, za ljudi, za praktično vse pore naše družbe, seveda je takšna odločitev sindikatov pričakovana,” je dejala in dodala, da bodo organi Svobode o nadaljnjih korakih v povezavi z intervencijskim zakonom in pobudi za referendum razpravljali danes in v sredo in da bodo sporočili, kakšna bo njihova odločitev.
Sorodna novica
Zagorc meni, da bi ustavno sodišče lahko dopustilo izvedbo zakonodajnega referenduma
Poslanka Tina Brecelj je napovedala, da bodo pri zbiranju podpisov pomagali tudi v Levici in Vesni. “Kot smo že napovedali, se bomo proti temu zakonu borili z vsemi pravnimi sredstvi,” je poudarila. “Gre za predpis, ki grobo posega v pravice naših državljanov, naših ljudi, v njihove temeljne pravice, predvsem kar se tiče zagotavljanja socialne države. Pomeni tudi rušenje socialnega miru, načenja tudi pravice delavcev, jih objektivizira in predvsem omogoča ugodnosti peščici najbogatejših,” je naštela Tina Brecelj in ocenila, da so ti ukrepi “gotovo tudi ustavno sporni in nedopustni”.
Da se bodo kot stranka pridružili pobudi za referendum, je v izjavi za medije napovedal tudi sokoordinator Levice Luka Mesec. “Pri zbiranju podpisov bomo pomagali po vseh svojih močeh,” je dejal. Če bi DZ odločil, da je referendum o intervencijskem zakonu nedopusten, pa se bo tudi Levica, tako kot to napovedujejo sindikati, obrnila na ustavno sodišče, je dodal Mesec. Tudi on je opozoril, da je bil zakon sprejet brez socialnega dialoga, brez upoštevanja stroke in brez upoštevanja kakršne koli kritike.
“To pomeni, da večina, ki nastaja v parlamentu, misli, da ima sama izključno pravico upravljati in voditi državo. Ampak to, kako se je tega lotila s tem zakonom, je eklatanten primer, kako se država ne vodi,” je poudaril Mesec in med drugim spomnil na pripombe zakonodajno-pravne službe DZ-ja in Zpiza. “Država ni od tistega, ki ima trenutno večino v parlamentu, država je od vseh nas,” je še dejal Mesec.
Ponovil je tudi kritike vsebine zakona. “To je zakon, ki bo koristil izključno najbogatejšim slojem prebivalstva, državo in njene blagajne pa bo opustošil. Opustošil bo proračun, opustošil bo zdravstveno blagajno in – kar je najbolj kritično – opustošil bo pokojninsko blagajno,” je dejal in vnovič opozoril, da to ni intervencijski zakon, saj da v njem ni nobenega nujnega ukrepa za reševanje prihajajoče krize. “Še manj je razvojen, saj bo deloval ravno obratno. Gre za zakon, ob katerega se bo razvoj Slovenije spotaknil, ker vrta več kot milijardno luknjo v proračun, in to v času, ko se horizont pred nami oblači,” je dejal.
Cigler Kralj: Sindikati le še izpostava leve aktivistične politike
Cigler Kralj. Foto: MMC RTV SLO/Valerio Fabrbi/Radio Capodistria
Slovenski sindikati so z zbiranjem podpisov pokazali, da so samo še izpostava leve aktivistične politike, namesto da bi se borili za interese članstva, je v izjavi za novinarje dejal prvopodpisani pod zakonom Janez Cigler Kralj (NSi, SLS, Fokus).
Sindikati so očitno proti nižjim davkom, proti nižjim cenam osnovnih živil, proti nižjim najemninam za mlade družine in mlade nasploh, proti ureditvi zdravstva ter proti pokojninam ob izpolnitvi pogojev zanje, je v odzivu na sindikalno akcijo izjavil Cigler Kralj.
Ob tem je zavrnil očitke, da bo zakon razkrojil javno zdravstvo in pokojninski sistem. “Ravno nasprotno. Več, kot je za privatizacijo in razbitje dostopnega javnega zdravstva naredila vlada Roberta Goloba z Levico, se pravzaprav ne da narediti. Proti zdravnikom so vodili ideološki boj, jih naganjali iz javnih zavodov v zasebne, na drugi strani pa omejevali delo koncesionarjev, da so ljudje dlje čakali ali pa niso prišli pravočasno do storitve. V ospredju Golobove vlade in prizadevanj Levice ni bil bolnik /…/, temveč ohranjanje privilegijev sistema preko monopola ZZZS-ja,” je bil oster.
Zato se je vprašal, kakšen je v resnici interes sindikatov, ki imajo svoj vpliv znotraj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Cigler Kralj verjame, da je denarja v zdravstvu dovolj ter da je treba zgolj prilagoditi upravljanje javnih zavodov in vključiti vse razpoložljive sile v odpravljanje čakalnih vrst.
Sicer pa je vodja poslanske skupine NSi-ja, SLS-a in Fokusa ocenil, da je naknadni zakonodajni referendum o intervencijskem zakonu zaradi davčnih določb, ki jih vključuje, nedopusten. Kot je dejal, je tudi ustavno sodišče v preteklosti že ugotovilo, da je t. i. omnibus zakon sprejemljiv.
Na vprašanje, ali v primeru, da se bodo sindikati v boju zoper zakon obrnili na ustavno sodišče, pričakuje, da bo to odločilo v korist predlagateljev zakona, pa je odvrnil, da tega ne more vnaprej predvideti. “To tudi ne bi bilo prav, čeprav so kolegice iz Svobode v ponedeljek močno poudarjale, kako bi moralo ustavno sodišče odločiti. Jaz se tega ne bi šel. Gotovo pa smo se dobro poučili glede določb ustave in bi bil presenečen, če bi bila odločitev drugačna kot v preteklosti pri podobnih zadevah,” je sklenil.
Sindikati znova opozorili na izključevanje in razkroj socialne države
Tudi predstavniki reprezentativnih sindikalnih central so na novinarski konferenci ponovili svoje ocene, da intervencijski zakon, ki so ga poimenovali “Zakon za razkroj Slovenije”, posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo, zdravstveno zakonodajo. “Na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj,” je prepričan Počivavšek. “Napovedani so že pozivi k posegom v plače v javnem sektorju, v pokojnine in ostale reze v proračunu, in prepričani smo, da za takšno ravnanje, kakršno je predlagatelje vodilo pri sprejetju takega zakona, v slovenskem knjižnem jeziku obstaja izraz. Imenuje se pohlep,” je podčrtal.
Sorodna novica
DZ potrdil predlog intervencijskega zakona. Odhajajoča koalicija: “Se vidimo na referendumu.”
“Ta zakon vidimo kot prelomno točko, kot izrazito močan signal, da se Slovenija ločuje od principov, ki so na neki način zagotavljali v tej državi, da je bilo življenje znosno in dostojno za veliko večino ljudi,” je dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Opozoril je tudi, da odsotnost socialnega dialoga pri sprejemanju zakona nakazuje, da bodo sindikati, ki zastopajo interese zaposlenih, izločeni iz odločanja, kar je označil za “korak nazaj”. Po njegovih besedah je zato prav, da ljudje imajo možnost, da se na zakonodajnem referendumu opredelijo, kaj si mislijo o tem “globokem obratu v naši državi”.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je dejal, da je glas proti intervencijskemu zakonu glas za socialno državo, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Damjan Volf pa je opozoril, da intervencijski zakon “ruši osnovne temelje solidarnosti v družbi, varnosti, zaposlitve, predvsem pa vzdržnosti sistema”. “To, kar se je v ponedeljek zgodilo v hramu slovenske demokracije, je žalostno, nedopustno in zagotovo zahteva naše širše ukrepanje,” je poudaril Volf. “Namesto da bi dali prednost socialnemu dialogu, kolektivizmu, in ne samo individualizmu najbogatejših, se je zgodilo, da so poslanci kot z buldožerjem povozili vse osnovne elemente socialne in pravne države,” je bil oster.
Delodajalska stran svari pred ovirami in zavajanjem
Na drugi strani so svojo podporo intervencijskemu zakonu znova ponovile delodajalske organizacije, ki ocenjujejo, da gre za odgovoren prvi korak k razvojnemu preboju države, in ob tem upajo, da ovir pri njegovi uveljavitvi ne bo. V Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Trgovinski zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije ter Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so prepričani, da so predvidene rešitve ključne za stabilno, predvidljivo, uravnoteženo in razvojno naravnano poslovno okolje v Sloveniji ter da je lahko le zdravo, uspešno in razvojno naravnano gospodarstvo temelj socialne države.
“Brez podjetij, ki lahko investirajo, zaposlujejo, ustvarjajo višjo dodano vrednost in ostajajo konkurenčna v mednarodnem okolju, ni mogoče dolgoročno zagotavljati blaginje za vse ljudi, stabilnih javnih financ ter vzdržnih socialnih sistemov,” so poudarili v skupnem sporočilu za javnost. Zakon po njihovih navedbah vsebuje nekatere konkretne in potrebne rešitve za ljudi in podjetja, tudi za ustreznejšo obravnavo malega gospodarstva, od t. i. normirancev, davkov, socialnih prispevkov do zdravstva in pokojnin.
Sorodna novica
Delodajalci soglasno podpirajo interventni razvojni zakon. Levica: To je zakon za bogate.
Znižanje DDV-ja za osnovna živila in del energentov bo pripomoglo k blažitvi draginje, v primeru nekaterih osnovnih živil pa tudi k zajezitvi odliva kupne moči v tujino, so napovedali. Glede predlagane socialne kapice so ocenili, da se z njo v javnosti manipulira. Pozna jo večina držav EU-ja, ki tudi zato bistveno lažje konkurirajo Sloveniji za kadre na najzahtevnejših delovnih mestih z največ dodane vrednosti, so pojasnili. “Tovrstni kadri so med drugim ključni za uspešno vodenje podjetij, razvoj novih storitev, produktov, inovacij, kar zagotavlja posledično vsem zaposlenim delovna mesta in boljše plače,” so dodali. Kot so zatrdili, se zavedajo, da je treba zagotoviti finančno vzdržnost zakona brez zmanjševanja socialnih pravic. Rešitve velja iskati v večji učinkovitosti dela javne uprave in racionalizaciji nepotrebnih aktivnosti, učinkovitejšem preprečevanju dela na črno in zmanjšanju korupcije, so pozvali.
Glede usklajevanja zakona v socialnem dialogu so poudarili, da se je predlagatelj aprila odzval vabilu Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), pa je sindikalna stran predstavitvi zaradi omejenega obsega razprave, kot je predviden za poslanske zakone, nasprotovala. Ponovili so še, da se Slovenija spoprijema s padanjem gospodarske rasti, stagnacijo prihodkov gospodarstva in padanjem mednarodne konkurenčnosti. Zakon pa po njihovih besedah še ne daje vseh odgovorov na razmere, v katerih je slovensko gospodarstvo.
“Če mu ne bodo sledili nadaljnji ukrepi za debirokratizacijo poslovnega okolja, zmanjševanje stroškov države, razbremenitev stroškov dela ter večjo učinkovitost javnega sektorja, bo njegov učinek omejen. Med pomembnimi temami, ki ostajajo odprte, izpostavljamo absentizem, ureditev minimalne plače, nadaljnjo razbremenitev dela ter hitrejše in učinkovitejše zaposlovanje tujcev,” so sklenili.
Oglas