Erik Brecelj je zelo kritičen do intervencijskega zakona na področju zdravstva. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Kaj bi se zgodilo, če bi javno zdravstveno blagajno odprli tudi zasebnikom, kot to napovedujejo stranke vlade, ki prihaja? Je javna zdravstvena blagajna prebogata, da bi jo zasebni sektor pustil javnemu zdravstvu? In na kateri točki si država javnega zdravstva ne bo mogla več privoščiti?
Oglas
Gost Marcela Štefančiča Jr. je bil kirurg in onkolog Erik Brecelj, predsednik strateškega sveta za zdravstvo.
Za začetek. Stalno poslušamo, da zdravniki množično odhajajo iz javnega zdravstva? Je to res?
Posamezniki ja, množičnega odhajanja ni. To je laž zdravniške zbornice, Fidesa in nekaterih zasebnikov. Ni neresnica, to je laž. Planirana laž, več let.
Zdravnikov naj bi bilo v javnem zdravstvu več kot kadar koli prej.
Povprečno število zdravnikov se povečuje 4-odstotno letno, tudi na račun zdravnikov, ki prihajajo predvsem iz republik nekdanje Jugoslavije. Zanimanje za prihod v Slovenijo je veliko. Število zdravnikov se povečuje.
Poslušamo tudi, da zdravniki množično odhajajo v tujino.
Tudi to je laž. Na strateškem svetu smo to preverili na republiškem statističnem uradu. Zelo malo jih gre v tujino. Vsakega je škoda, ampak zelo malo jih gre. Tako da se človek vpraša, ali smo tako slabi, da ne odhajamo v tujino, ali pa nam je vseeno v Sloveniji tako lepo, da ne želimo oditi v tujino. To so laži.
Intervencijski zakon, ki je bil pravkar sprejet, pravi, da bodo lahko zdravniki in zdravstveni delavci, zaposleni v javnem zdravstvu, spet delali pri zasebnikih. Tukaj smo že bili.
Smo bili. Vračamo se v leto 2017, ko smo vedeli, da moramo nekaj narediti. Od takrat se je nekaj dogajalo, da bi se izboljšalo. Zdaj pa se vračamo. Sesuvamo vse, kar se je izboljševalo ta čas, in gremo nazaj. To je zakon za zasebnike, ki potrebujejo zdravnike iz javnega zdravstva, kjer se v javnem zdravstvu izobražujejo, kjer jim javno zdravstvo plačuje bolniške odsotnosti, kjer jih pošilja v tujino na izobraževanja. Oni jih potrebujejo, zasebniki potrebujejo ta zakon, ne javno zdravstvo.
Ljudje, ki imajo čudovite sezname samoplačniških storitev, vam zdaj v javnosti pametujejo, da je treba v javnem zdravstvu krajšati čakalne dobe. To narediš enostavno: zapreš svojo zasebno ustanovo in greš delat v javno ustanovo in boš tam krajšal čakalne vrste.
Erik Brecelj o krajšanju čakalnih vrst
Zdaj bo verjetno huje, kot je bilo. Lahko rečete, spet bo vse po starem. A ko staro vrne, se ne vrne na staro, temveč je “okuženo” z novim. Tu je verjetno tudi neka okužba?
To zdaj je brutalno. Pričakoval sem to, pred volitvami sem napovedoval to, če pridejo ti primitivci na oblast. To je brutalno. Niti se niso trudili blefirati in nekaj narediti za javno zdravstvo, pa reči zraven: ‘Bomo naredili še nekaj za zasebnike.’ Ne, direktno je NSi, – sramotno je, da z anticepilcem ureja zdravstvo –, udaril proti javnemu zdravstvu, direktno za nekaj zasebnikov, – večina dela dobro in pošteno –, za nekaj tistih, ki si morajo kupiti nove jahte. Uničevanje ZZZS-ja, zato da bodo dobili teh 100 milijonov evrov. In to je bilo direktno, niti enega ukrepa niso dali za izboljšanje javnega zdravstva.
Vi imate ob 21. uri v kliničnem centru 70 dežurnih zdravnikov, 56 jih je doma v pripravljenosti, ki čakajo na težek porod, hudo prometno nesrečo, transplantacijo organov. Prileteli bodo v javno zdravstvo, v klinični center in pomagali ljudem. Njim je vseeno, njih zanima nekaj zasebnikov, ki imajo čudovite, dolge sezname samoplačniških storitev, ki jim očitno ne dajo tistega, kar želijo, zato bodo zdaj udarili po ZZZS-ju in blefirali skrb za krajšanje čakalnih dob.
Dobra stran Loredana Bešića je, in to edina, da je dokazal, da je krajšanje čakalnih dob z metanjem denarja za kogar koli, ki bi to delal, katastrofa. Strokovnjaki so to vedeli, to je dokazano. Zato je blefiranje Nove Slovenije in Resni.ce, da to počno. To že vse vemo. Demokrati in SDS me ne presenečajo. Ampak vemo, da to ne pelje nikamor, da se čakalne dobe ne bodo krajšale, da se bo porabil denar netransparentno, nespametno. V Nemčiji vlada sprejema ukrepe, da bodo za določene posege, ki se izvajajo v javnem in zasebnem zdravstvu, zahtevali oz. spremljali, da se preveri, ali se jih res potrebuje. V Sloveniji ne veste, ali vsak potrebuje operacijo vstavitve kolčne proteze, vstavitev kolenske proteze.
Nimamo smernic, nimamo navodil, kdo lahko to dela. ZZZS mora vse to plačevati. In namesto da bi uredili, kako denar porabiti čim bolj racionalno, gredo ljudi, nekaj zasebnikov, obmetavat z denarjem, zato da uničijo javni zdravstveni sistem.
Ali bi se s tem zmanjšala stabilnost izvajanja zdravstvenih storitev in zdravstvene službe v javnih zdravstvenih zavodih, ki so vendarle nosilci izvajanja?
Ne, da bi se, se bo. Če se spomnite, kakšne težave so bile z odhajanjem radiologov iz javnega v zasebni sektor. Prosili smo na ZZZS-ju, tudi na strateškem svetu, pritiskali na vlado, in so znižali stroške storitev. Od takrat kar naenkrat ni bilo več odhajanja radiologov k zasebnikom. Zdaj so odprli ta lov. V Mariboru jih je že sedem napovedalo odhod. In to se bo dogajalo, zdravniki bodo odhajali iz javnega zdravstva služit zasebnikom, opravljat medicino, za katero je vprašanje, ali jo potrebujemo. Kdo bo pa delal v javnem zdravstvu? To je veliko vprašanje.
A bo to otežilo zagotavljanje delovnega procesa, zmanjšalo obseg izvajanja storitev?
Seveda. Zmanjšalo bo, sesuvalo bo javno zdravstvo in zmanjševalo storitve, ki jih lahko imajo državljani, ki so ne nazadnje volili SDS in Demokrate, Resni.co in Novo Slovenijo, da bi to dobili v javnem zdravstvu. Ne boste dobili. Mi imamo relativno pičlo zasebno zdravstvo in zdaj bomo njim odprli vse, za javno zdravstvo pa nikogar ne zanima, kako bo preživelo.
Ali bi se postopno lahko ukinjali posamezni programi in dodatno poslabšala dostopnost storitev?
To se bo postopno dogajalo. Kakor so nastopili, pomeni, da o zdravstvu nimajo kaj dosti pojma, so samo brutalno direktni. Ministrica (op. Prevolnik Rupel) je sprejela najmanj 17 zakonov, stranskih navodil, ukrepov, oni bodo težko sesuvali, čez noč to ne bo šlo. Šele zdaj bo jasno, kaj je ta ministrica naredila za javni zdravstveni sistem, ker bodo morali sesuvati te zakone, uredbe. Je pa dejstvo, da se je reforma ustavila. Zdaj se samo še sesuvalo tisto, kar naj bi javnemu zdravstvu pomagalo, da bi služilo tistim, ki plačujejo prispevke. Zdaj se bo samo teplo za krajo, uničevalo, da pridemo do tistih par 100 milijonov.
To bo povečalo stroške oz. odhodke zdravstvene blagajne?
Povečalo bo odhodke. Vprašanje je, ali bodo te storitve, ki jih bo ZZZS plačeval, res upravičene, se da dokazati. Vprašanje je tudi, ali bodo najbolj kvalitetne. Imamo podatke določenih registrov, kako kvalitetno se opravljajo določene storitve v zasebnem zdravstvu, pri tistih, ki so najbolj glasni, ki imajo najdaljše jahte, in kako se opravljajo storitve v javnem zdravstvu, javnih bolnišnicah, kjer delajo zaposleni za manj denarja. Seveda se bo to sesuvalo. In težava je, ko bodo začeli iz javnega zdravstva zdravniki odhajati ven, saj imamo radi denar. So radiologi, ki potegnejo mesečno ven 30.000 evrov neto in več, in ni jih malo, ki to želijo. In na tak način bomo uničevali javno zdravstvo. Seveda bodo služili zasebniki. Ampak vprašanje je, ali bo ta medicina, ki jo bodo nudili, res tako vrhunska, da bi morali to plačevati in uničiti javno zdravstvo.
Koncesionarji lahko po trenutni zakonodaji dobičke, ustvarjene z delovanjem v javni mreži, porabijo le za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Po novem bodo lahko z dobički počeli, kar bodo hoteli. Je to prav?
Ni prav. Predvsem mora biti jasno, ali je ta denar res porabljen za tisto, kar potrebujemo, ali gre za strokovne storitve, ali so bile te res potrebne, ali je bilo transparentno … Tukaj gre brez cilja. Ljudje, ki imajo čudovite sezname samoplačniških storitev, vam zdaj v javnosti pametujejo, da je treba v javnem zdravstvu krajšati čakalne dobe. To narediš enostavno: zapreš svojo zasebno ustanovo in greš delat v javni zavod, da boš tam krajšal čakalne vrste.
Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije pravi, da bi moralo načelo nepridobitnosti veljati za vse izvajalce v javni zdravstveni mreži, vključno s koncesionarji.
Za vse.
Iz strank trojčka, ki je pripravil intervencijski zakon, slišimo, da naj javno zdravstveno blagajno odprejo tudi zasebnikom. Bi to pomenilo privatizacijo javnega zdravstva?
To je privatizacija denarja iz ZZZS-ja. Nihče vam ne bo šel delat transplantacije srčka pri šestmesečnem otroku. Zato potrebuješ zelo dobro ekipo in 100 ljudi, ki sodelujejo pri tem. To je neprofitno.
Naslednji korak: hoteli bodo narediti bolnišnice, da so gospodarske ustanove. Se pravi, bodite profitabilni bolniki, potem boste dobili oskrbo tudi v bolnišnicah. To hočejo uvesti. Čim bolj zdravi bolniki in da se čim več nepotrebne medicine potroši na njih.
Ta trojček, Demokrati, Resni.ca in NSi, ki je povezan z zasebno zavarovalnico, ne morete nam uničiti javnega zdravstva. Vsi ti ljudje potem potrkajo na naša vrata, ne grejo se k zasebnikom zdravit, ko resno zboliš. Prihajajo v javni sistem. Zakaj to uničujejo?
Zgodilo se bo zlitje javnega in zasebnega zdravstva? V smislu prevlade zasebnega v javnem?
Ne, ker je zasebno zdravstvo relativno šibko. Zgodila se bo paraliza ZZZS-ja po nepotrebnem, nepotrebno razmetavanje z denarjem, predvsem pa bo javno zdravstvo paralizirano. Ne bo več reforme, ne bo več sprememb, to, kar potrebujemo. Ta ministrica bi potrebovala še en mandat, da bi to izpeljala do konca. Spet bomo čakali neko vlado, normalno, ki se bo zavedala, da je javno zdravstvo pomembno za vse državljane, ne samo za tisti odstotek, ki si mora kupiti nove jahte. Izgubljena priložnost za Slovenijo. Ampak, dragi moji: želeli ste, imejte.
V tej prvi fazi bi to gotovo povečalo odvisnost javnih zdravstvenih zavodov od tržnih izvajalcev?
V začetni fazi ne. Zelo težko bodo sesuli tisto, kar je trenutna vlada naredila na področju javnega zdravstva, predvsem pravne službe bodo imele ogromno dela. Upam, da se tudi opozicija zaveda, kako ustaviti take zakone, kot je ta, z referendumi pa še s čim. Konec je reforme, konec je napredka. Javno zdravstvo bo ustavljeno v nekem stanju status quo in čakalo bo boljše čase.
Ali bi javno zdravstvo to sploh preneslo ali bi se finančno zlomilo, upognilo?
Zlomilo se ne bo tako hitro, ne bo pa napredka. Saj se da to rešiti. Naj naslednja vlada kliničnemu centru zgradi štiri operacijske sobe za ortopedske storitve. Ne potrebujemo zasebnikov.
Te stranke, ki so spravile skozi intervencijski zakon, kakšnega dviga prispevne stopnje ne napovedujejo. Denarja ne bo več, jemalo se bo pa več.
V nekaj letih bo nepopisno plenjenje po ZZZS-ju in javnem zdravstvu, potem si bodo pa tudi toliko denarja pripraskali, da jih naslednje volitve ne bodo več zanimale. Je pa vprašanje, ali se bo dalo zdravstvo še postaviti nazaj.
Razvojna kapica, ki naj bi razbremenila najbogatejše, naj bi javnemu zdravstvu odnesla precej denarja.
To jih ne zanima, pomembno je, da bo njim prinesla denar iz ZZZS-ja.
Kaj to pomeni: da bomo imeli manj zdravstvenih pravic ali da bomo doplačevali zdravstvene storitve?
Mogoče v končni fazi tudi doplačevanje, ampak prehodno gotovo manj pravic in manj razvoja. Morate se zavedati, kar sem prej povedal: spomnite se otroške kirurgije v kliničnem centru pred štirimi leti, beda od bede, novinarji ste imeli tam vsak dan dovolj dela. Danes se lahko pohvalijo s transplantacijo srčka pri 6-mesečnem otroku. Ogromno dela je bilo, da se je to vzpostavilo. In to bomo zdaj sesuvali. Seveda transplantacija srca pri takem otroku ne zanima zasebnika. Ampak zakaj to sesuvamo, zakaj to Nova Slovenija sesuva, ali nimajo slabe vesti?
To pomeni zmanjšanje zdravstvene in socialne varnosti?
Zmanjšanje zdravstvene in socialne varnosti na račun tistega odstotka, ki potrebuje nove jahte.
Glejmo to ironijo: zasebni sektor se hrani z javnim, to ste že prej namignili, ampak obenem ga odpravlja.
Zasebni sektor je pomemben, je del zdravstvene mreže in tako bi se moral obnašati. Ne more pa zasebni sektor upravljati javnega zdravstva, kar se skuša narediti. Se je tudi pod prejšnjo vlado, prek zdravniške zbornice in Fidesa, očitno zdaj pod to vlado pa do “daske”.
Zdravstvena blagajna je očitno prebogata, da bi jo zasebni sektor pustil javnemu zdravstvu.
Zdravstvena blagajna je še edini fond denarja, ki ga je treba oropati. Imeli smo privatizacijo gospodarstva, vemo, kako se je končala, imeli smo sanacijo bank, in vemo, kako se je končala. Režijo se nam direktorji bank, da smo bili taki bedaki, da smo zmetali skoraj pet milijard evrov. Zdaj imamo še ZZZS, ki ga je treba raztrgati.
Na kateri točki si po vašem mnenju država javnega zdravstva ne bo mogla več privoščiti?
Na točki, ko ne bo več razvoja, ko ne bo reforme. Zdravstvo se zelo hitro spreminja, napreduje. Saj tega ne boste opazili čez noč, čez nekaj let boste opazili, da je Slovenija zaspala. Potem ni več poti nazaj.
Mislite, da bodo bolnišnice silili v to, da bodo postale podjetja, da bo veljalo načelo učinkovitosti, produktivnosti, podjetnosti …
Tudi te ideje so, se pravi gospodarske družbe, neprofitne. Ampak zanima jih predvsem plenjenja ZZZS-ja na par naslovov.
Lahko raka na želodcu zdravite bolj storilno, produktivno, podjetno?
Vsi raki se zdravijo multidisciplinarno, moraš imeti vse specialiste. Lahko delaš, kar hočeš, lahko operiraš želodec doma v garaži, je pa vprašanje, ali je to tako strokovno, da je upravičeno, da to ZZZS plačuje. In to se je za bati.
Če bodo bolnišnice postala podjetja, bodo pacienti le še strošek.
Strošek. In tiste, ki bodo najbolj neprofitabilni, se bo umikalo.
Bolnišnice bi se preusmerile le v donosne storitve …
Prisiljene se bodo v to usmerjati.
To bi ogrozilo zdravstveno oskrbo prebivalcev.
Da, tudi tistih, ki nimajo denarja in so zelo bolni ter potrebujejo medicinsko oskrbo.
1na1: Erik Brecelj
Oglas