Rusija pospešeno širi posebno ekonomsko cono Alabuga v Tatarstanu, ki je postala glavno središče za proizvodnjo brezpilotnih letalnikov tipa Shahed. Satelitski posnetki razkrivajo obsežno gradnjo novih hangarjev, proizvodnih obratov in stanovanjskih objektov, cona pa se je v zadnjem letu razširila za dodatnih 340 hektarov. Južno od obstoječega kompleksa je odprto še eno ogromno gradbišče, ki obsega 450 hektarov in katerega namen uradno še ni znan, je pa že povezano z novo cesto.

Kompleks Alabuga, ki leži približno 960 kilometrov vzhodno od Moskve, je bil prvotno zasnovan za privabljanje zahodnih naložb. Po invaziji na Ukrajino se je njegova namembnost popolnoma spremenila. Danes se tam proizvaja ruska različica iranskih dronov kamikaz, znana pod imenom Geran-2. Rusija je v kratkem času dosegla visoko stopnjo neodvisnosti, saj zdaj v domačih obratih proizvedejo med 90 in 95 odstotkov vseh delov za te letalnike. Proizvodni stroški posameznega drona so ocenjeni na 18 do 80 tisoč evrov, pri izdelavi pa menda sodelujejo celo mladoletniki. Ukrajinski vojaški poveljnik Oleksandr Sirski opozarja, da so ruski načrti zastrašujoči; Moskva želi proizvodnjo podvojiti in doseči zmogljivost do 1.000 dronov na dan.

Tehnološke nadgradnje in vojaško partnerstvo z Iranom

Sodelovanje med Moskvo in Teheranom postaja vse tesnejše. Rusija uporablja izkušnje z bojišč v Ukrajini za nenehno izboljševanje dronov Shahed. Nadgradnje vključujejo boljšo komunikacijo, natančnejšo navigacijo in večjo odpornost na elektronsko motenje. Nekateri modeli so menda celo trikrat hitrejši od prvotnih različic, pojavljajo pa se poročila o dronih, opremljenih z raketami zrak-zrak R-60.

V zameno za iransko pomoč Kremelj Teheranu dobavlja ključne komponente in tehnologijo. Po poročanju tujih medijev naj bi Rusija Iranu ponudila:

5.000 dronov kratkega dosega, odpornih na motenje,
satelitsko vodene drone dolgega dosega z ustreznim usposabljanjem,
satelitske obveščevalne podatke o premikih ameriških vojakov, ladij in letal.

Vse to poteka prek Kaspijskega morja, ki ostaja ključna in varna pot za transport vojaške opreme med državama. Ravno zato so izraelske sile pred časom napadle iransko pristanišče Bandar Anzali, da bi prekinile to oskrbovalno verigo.

Ali Rusija namerno podaljšuje nestabilnost na Bližnjem vzhodu?

Analitiki menijo, da Kremelj s podpiranjem Irana namenoma podaljšuje nestabilnost na Bližnjem vzhodu. S tem Rusija pridobiva na dveh področjih: ima korist zaradi višjih cen nafte in hkrati preusmerja mednarodno pozornost stran od vojne v Ukrajini. Posledice tega sodelovanja so že vidne na terenu; v marcu je napad z dronom v Kuvajtu terjal življenja šestih ameriških vojakov.

Hkrati se stopnjuje pritisk na ukrajinsko nebo. Samo v aprilu je Rusija proti Ukrajini izstrelila rekordnih 6.600 dronov različnih tipov (Shahed, Gerbera in Italmas). Čeprav ukrajinska stran poroča o približno 90-odstotni uspešnosti prestrezanja, nenehno povečevanje števila letalnikov predstavlja ogromen pritisk na zračno obrambo. Zaradi strateškega pomena je tovarna v Alabugi pogosta tarča ukrajinskih napadov. Rusija je okoli cone zgradila močan obrambni obroč, ki vključuje najmanj 19 protiletalskih stolpov s sistemi Pantsir in težkimi strojnimi puškami, s katerimi poskušajo zavarovati svojo ključno vojaško-industrijsko bazo.