ZDA so letos Danski in Grenlandiji grozile z vojaškim napadom in prevzemom otoka. Foto: EPA

ZDA so letos Danski in Grenlandiji grozile z vojaškim napadom in prevzemom otoka. Foto: EPA

Potem ko je predsednik ZDA Donald Trump Danski in Grenlandiji grozil z vojaškim prevzemom delno avtonomnega otoka, kar je sprožilo resen diplomatski spor, želi Washington odpreti tri nova vojaška oporišča na jugu Grenlandije.

Oglas

Bela hiša je potrdila, da administracija vodi pogovore z Dansko in Grenlandijo na visoki ravni, podrobnosti pogajanj pa ni želela predstaviti. Uslužbenec Bele hiše je za BBC dejal, da je ameriška vlada zelo optimistična glede smeri pogovorov.

Tudi dansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da potekajo pogovori z ZDA. Danska je sicer že izrazila pripravljenost razpravljati o dodatnih ameriških vojaških oporiščih na Grenlandiji.

Vir, seznanjen s pogajanji, je dejal, da so ameriški uslužbenci predlagali dogovor, v skladu s katerim bi bila tri nova oporišča uradno označena kot ozemlje ZDA.

Danska in ZDA se niso še ničesar uradno dogovorili in končno število novih oporišč bi se lahko še spremenilo, so dejali viri. Oporišča naj bi bila verjetno postavljena na območjih, ki že imajo infrastrukturo, kot so letališča ali pristanišča, kar pomeni, da bi šlo za nadgradnjo, ne pa gradnjo novih poslopij, pravijo analitiki.

Ekipi obeh držav sta se od sredine januarja sestali najmanj petkrat.

ZDA imajo trenutno na Grenlandiji eno vojaško oporišče, Pituffik, na severozahodu otoka, medtem ko so imele na vrhuncu hladne vojne 17 vojaških poslopij.

Sporazum iz leta 1951 omogoča ZDA izvajanje vojaških operacij na Grenlandiji, razširitev ameriške vojaške prisotnosti na otoku pa mora odobriti danska vlada.

Oglas