Nenavadno hiter vzpon mlade slikarke nas čudi, zanimanje pa vzbuja tudi njeno slikarstvo. Njeno delo je izstopalo na zadnji skupinski razstavi sodobne umetnosti U3 v Moderni galeriji v Ljubljani in na skupinski razstavi Odprti globus v Cankarjevem domu.
Oglas
Foto: Corey Bartle Sanderson
Nana Wolke ima mešano izobrazbo, študirala je na ljubljanskem ALUO-ju, na AVA-ju po malem pa še drugod. Na ALUO-ju je njeno delo pridobilo nekaj nujne strukturne trdnosti, AVA pa je šola, ki temelji na konceptualizmu in gnetenju idej in domislic.
Foto: Nana Wolke
Njeno slikarstvo lahko v splošnem umestimo v polje sodobnega fotorealizma. Fotorealizem je odvod poparta in skupaj s popartom velja za reakcijo na ameriški abstraktni ekspresionizem. Pri fotorealizmu gre za neposredno odslikavanje fotografskih prizorov. Govorimo o žanrskem slikarstvu s specifičnimi in točno določenimi lastnostmi, fotorealizem je kot žanr hitro prepoznaven.
Kaj pa če ga zvrnemo? Prav to počne Nana Wolke. Wolkejeva konstruira filmske prizore, jih fotografira in iz tega materiala potem izdeluje svoje slike. Slikarsko podlago premaže z različnimi gradbenimi materiali, ki naredijo podlago neravno, grudasto, bodičasto, peskasto in kar je še takih izrazov. Na takšno podlago potem slika. Uporablja tanke nanose barve, lazure. Bodičasta podlaga nekatere poteze s čopičem ojača, druge anulira, tako na koncu dobimo v pogled nekakšne granulirane slike, gre za nekakšen fotorealizem slabe resolucije, lo-fi realizem, ki pušča dovolj odprtega prostora tako za interpretacijo kot za nadaljevanje postopka. Uporablja nekakšno kontrastno barvno in inverzno svetlostno strukturo, kar na slikah ustvarja dodatno napetost in možnost drugačnih interpretacij. V njenem slikarstvu zaznavamo dvojnost, pravzaprav gre za razpon: nekatera dela se na robu držijo poparta, v nekaterih delih pa se umetnica približa magičnemu realizmu. Rob, po katerem hodi, je zanimiv – zanimiv je rob, na katerem se občasno znajde: kaže na možnost ‘zdrsa’ v totalno slikarstvo, ki je pri njej v prihodnosti vsekakor mogoč pa tudi tvegan. Morda v primeru takšnega ‘zdrsa’ izgubi del svojega občinstva.
Foto: Nana Wolke
Vsaj ena slovenska avtorica se je svoj čas gibala po podobnem terenu: Adriana Maraž. V mednarodnem prostoru v območju podobno inovativnega prevračanja principov fotorealizma najdemo Gerharda Richterja. V sodobni Sloveniji ima Nana Wolke dobro družbo: Heleno Tahir in Uroša Weinbergerja.
Profil: Nana Wolke
Oglas