Praznovanje ob koncu del. Foto: BoBo/Nik Bertoncelj
V okviru najnujnejših ukrepov, strnjenih v fazi 1A, so zgradili skoraj 14 metrov visoko armirano betonsko pregrado in osem hudourniških mrežnih pregrad višine šestih metrov. Vseh devet zaplavnih objektov za zaustavljanje drobirskih tokov ima skupno zmogljivost od 40.000 do 50.000 kubičnih metrov, je povedal projektant iz podjetja Eho projekt Žiga Jeriha.
Oglas
Razmere za gradnjo so bile izjemno zahtevne. Dela so se namreč začela decembra lani in so potekala v zimskih razmerah s temperaturami tudi do minus 15 stopinj Celzija. Zahtevna je bila tudi logistika del v izjemnih strminah. Potrebna sta bila helikopterski prevoz in uporaba alpinističnih tehnik.
Projekt je moral biti zaradi črpanja evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost izveden v roku petih mesecev. Pri njem je sodelovalo 26 inženirjev, 71 operativcev, vključno s piloti in alpinisti, ter več kot 50 ljudi iz lokalne skupnosti.
Potek projekta so kot zelo uspešnega ocenili tako nadzorniki gradnje kot tudi krajani, ki so se bali transporta težke mehanizacije po njihovih ozkih cestah. Vzpostavljen je bil sistem rednih tedenskih koordinacij, v katere so bili vključeni predstavniki lokalne skupnosti, projektanti, geomehaniki in izvajalci.
100-odstotna zaščita ne obstaja
Velika pregrada. Foto: BoBo/Nik Bertoncelj
Dela so vključevala tudi vzpostavitev prevoznosti evakuacijskih poti in nadgradnjo sistema monitoringa, ki omogoča spremljanje stanja plazov. Monitoring bo pokazal, ali bodo v prihodnje potrebni še dodatni ukrepi za zadrževanje zemeljskih mas, za odvodnjavanje ali za stabilizacijo plazov. Idejni načrt je tudi te ukrepe v prihodnjih fazah že predvidel.
Kot je ocenil Jeriha, zdaj izvedeni ukrepi predstavljajo zadostno zaščito za 80 do 90 odstotkov dogodkov, ki se lahko tu zgodijo. “Popolne varnosti pa, moramo razumeti, ni mogoče zagotoviti,” je dejal.
Tega se zaveda tudi član Krajevne skupnosti Slovenski Javornik – Koroška Bela Marko Zupančič. “Vas je bila ogrožena in še vedno je. 100-odstotne varnosti namreč ni, ampak glede na to, kar je bilo narejeno, bomo krajani lahko veliko mirneje spali,” je dejal.
Tudi župan je kot ključno pri izvedenih ukrepih navedel, da so krajani varnejši pred plazenjem in da je podaljšan evakuacijski čas. Prav tako je pomembno tudi izvajanje monitoringa in nadzora na plaziščih, je dejal Bohinec, ki je izredno zadovoljen s sodelovanjem pri tem projektu.
V teku še 95 drugih projektov na plazovih
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak ter jeseniški župan Peter Bohinec sta s prerezom traku pri novi pregradi nad Koroško Belo danes slovesno zaznamovala zaključek gradbenih del za zaščito pred plazovi. Foto: BoBo/Nik Bertoncelj
Pomen projekta je poudaril tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak, ki opravlja tekoče posle. Zadovoljen je, da so prepoznali nevarnost in pravočasno ukrepali. Za sanacijo plazov nad Koroško Belo so zagotovili več kot šest milijonov evrov.
Pojasnil je, da je to eden od petih plazov velikega obsega, na katerih so v zadnjih letih izvedli ukrepe, ukrepi na plazu nad Logom pod Mangartom pa bodo zaključeni jeseni. Letos imajo v obdelavi še 95 drugih projektov na plazovih, ki so se sprožili v letih 2023 in 2024. Njihova vrednost presega 53 milijonov evrov.
Skupaj je ministrstvo za naravne vire in prostor v letih od 2024 do 2026 obravnavalo več kot 236 plazov. Od tega jih je 150 že zaključenih, izplačanih pa je bilo več kot 70 milijonov evrov. “V prihodnje bo treba sanirati še preostalih 80 plazov, dokončati opozorilne karte plazovitosti ter jih upoštevati pri gradnji in ukrepih na obstoječih objektih ter s pomočjo EU-ja postaviti preventivno ukrepanje na plazovitih območjih,” je povedal Novak.
Oglas