Se v slovenskem gospodarstvu res cedita med in mleko? Analiza Ajpesa ugotavlja, da se dobički povečujejo prav v vseh gospodarskih panogah, prav tako 7,34 milijarde čistega neto dobička predstavlja nominalno rast za 13 odstotkov v primerjavi z letom poprej.

Ajpesovo poročilo je zagrabila leva politika, v dva namena: najprej v lastno hvalo, kako je v njihovem mandatu gospodarstvo cvetelo. Nato pa v lastno obrambo, češ da mu nove obremenitve, ki so jih podjetnem naložili, ne škodijo. Zato po njihovo gospodarstvo nižanja davčnih bremen ne potrebuje, zato je interventni zakon, ki nekoliko razbremenjuje davčnega bremena delavstvo in delodajalce, nepotreben, oziroma po njihovo celo škodljiv. 

Kakorkoli, Gospodarska zbornica Slovenije ima na metodologijo in interpretacijo poročila marsikatero pripombo. Ne gre zgolj za rast, temveč v veliki meri tudi za manipulacijo s podatki, saj naj bi bila po njihovih izračunih gospodarska rast in posledično dobički nižji v večini panog.

Obenem v GZS trdijo, da “poenostavljene interpretacije o “rekordnih dobičkih”, kot se pojavljajo v medijih zaradi prvih objav Ajpesa, ne kažejo realne slike za vse dejavnosti gospodarstva”. Ob tem s strani GZS dobimo namig, da imajo govorice o domnevnih dobičkih politično ozadje, njihove analize pa kažejo, da je realnost drugačna.

Kako slovenskemu gospodarstvu kaže v resnici?

Najprej razčistimo: Imeti dobiček je dobro

Kot glavno iztočnico narativa o dobičkih in davkih je potrebno vzeti prepričanje, ki jo v slovenski družbi širi skrajno leva politika, pod vplivom katere je bila tudi vlada Roberta Goloba: imeti dobiček je slabo. Kot sta v enem preteklih Tedenskih safarijev razložila Mirko Mayer in Peter Merše, se v Sloveniji kapital doumeva po teoriji ničelne vsote, torej, če ima nekdo več, mora imeti nekdo drug manj.

Dobiček je po skrajno levem prepričanju torej nujno ustvarjen v škodo nekoga drugega. Ta pogled predstavlja uravnilovko kot pravičnost. To v nasprotovanju osnovnim zakonitostim ekonomije (razumevanje gospodarske rasti) vodi v družbo enako revnih namesto različno bogatih.

Tudi državni proračun in z njim socialni transferji se napajajo iz dodane vrednosti, in kljub levemu sovraštvu do dobičkov brez slednjih socialna politika ne bi bila možna. Na kratko: vsakdo dela za dobiček, in več, kot ga nekdo, bodisi podjetje ali posameznik proizvede, boljše je.

In ker ima gospodarstvo “rekordne dobičke”, ne potrebuje davčne razbremenitve, ki jo v manjši meri, a vendarle, prinaša interventni zakon tretjega bloka, je v oddaji Politično, ob vidnem strinjanju voditeljice, poudarila poslanka Svobode Alenka Bratušek:

Bratuškova: gospodarstvo ne potrebuje pomoči pic.twitter.com/8jeYGwUDkh

— Spremljamo (@spremljamo_tw) May 13, 2026

Poročilo Ajpesa: rekordni dobički

Kljub temu, da imajo dobički na levi ideološko negativen predznak, pa se želi Golobova vlada pohvaliti s svojimi gospodarskimi dosežki. Glede na Ajepsovo poročilo ima Slovenija ugodno gospodarsko okolje in dobre rezultate; če strnemo, so skupni prihodki podjetij v letu 2025 dosegli 148,5 milijarde evrov, pri čemer so ta ustvarila 7,34 milijarde čistega dobička, kar pomeni nominalno 13 % in realno 10 % kot leto prej.

Vse dejavnosti so, tako AJPES, poslovale z dobičkom. Donosnost kapitala se je povečala na skoraj 10 %, neto dodana vrednost na zaposlenega pa se je realno zvišala za 2 %. Največ naj bi ustvarila podjetja v trgovini, predelovalni industriji, energetiki ter logistiki in transportu.

Politična narava govoric o dobičkih

Da ni vse tako svetlo, menijo pri GZS, od kjer so nam posredovali naslednjo izjavo: “Že pred volitvami se je v javnosti govorilo o ‘rekordnih dobičkih’, dejansko pa so bili v obdobju 2022-2024 dobički pretežno ustvarjeni v 3 dejavnostih (farmacija, finančni sektor, energetika), v ostalem delu gospodarstva, ki ustvari 91 % celotne dodane vrednosti gospodarstva, pa so se v tem obdobju realno znižali za 16 %.”

Je širjenje govoric o dobičkih politična poteza? “Z dobički se poskuša v javnosti pod vprašaj postaviti tudi opozorila gospodarskih organizacij o padajočih trendih gospodarstva tako za zadnja 3 leta kot za lansko leto,” povedo na GZS.

Večji dobički ali manjše izgube?

Glavni ekonomist in vodja analitske službe Bojan Ivanc GZS predstavi neko drugo realnost:

Realni podatki precej manj bleščeči ali kako lahko AJPES podvoji dobičke

Na naše vprašanje, kakšni so realni podatki analiz GZS, nam odgovarja: “Dodana vrednost se je v letu 2025 pri družbah realno povečala le za 0,4 odstotka, nominalno za 4 %, kar potrjuje zelo šibko gospodarsko rast (1,1 % v 2025).” Pri tem se je produktivnost dela v agregatu vseh podjetij leta 2024 in 2025 povečala le za 5,2 odstotka, realno pa za 1,7 %.

Glede realnosti poročila o dobičkih je precej zadržan: “Podatek o rasti neto dobička (+12 %) je potrebno upoštevati z rezervo. To je agregatni seštevek vseh neto dobičkov, zmanjšan za neto izgube iz letnih poročil družb, ki so nerevidirani in nekonsolidirani. Sploh poudarek na nekonsolidiranih finančnih izkazih je pomemben, saj pomeni, da se pri lastniški prepletenosti družb določeni poslovni kazalniki vsebinsko podvajajo.”

Ravno (ne)razčlenjenost podatkov je tista, kjer bi lahko tičali razlogi za preveč lepo statistiko slovenskega gospodarstva: ekonsolidirani finančni izkazi, kjer se dobički matične in odvisne družbe lahko upoštevajo dvakrat in s tem podvojijo upoštevane prihodke in dobičke, ki v resnici znašajo le polovico prikazanega.

Kam v resnici gre slovensko gospodarstvo?

GZS meni, da Slovenija nima gospodarstvu prijaznega okolja: agregatni dobički tako le skrivajo težave industrije, prihodke pa umetno zvišuje inflacija; naša produktivnost raste prepočasi, Slovenija pa razvojno zaostaja, saj je investicijsko okolje vse manj privlačno.

Kljub pričakovanem izboljšanju poslovnega okolja tako še vedno ostajajo posledice preteklosti. Za primerjavo, Poljska za letos pričakuje 3,5 %, Hrvaška pa 2,9 % gospodarsko rast.