V Izraelu so zaskrbljeni, da bo ameriški predsednik Donald Trump dosegel dogovor z Iranom, preden se bodo pomenili o glavnih točkah, ki so državi pognale v vojno, je za CNN povedalo več izraelskih virov. Če bodo ZDA Teheranu dovolile, da ohrani del jedrskega programa, obenem pa ne bodo naslovile vprašanja balističnih raket in posrednih spopadov v regiji, bo Izrael dogovor smatral za nepopoln, so še dejali viri.
»Najbolj nas skrbi, da se bo Trump naveličal pogovorov in bo sprejel dogovor – kakršenkoli dogovor – ter popustil v zadnjem trenutku,« je povedal eden od izraelskih virov. Čeprav so ZDA Izraelu obljubile, da bodo naslovile vprašanje obsežnih zalog obogatenega urana v Iranu, v Izraelu pravijo, da je problematična že potencialna izključitev uporabe balističnih izstrelkov iz dogovora.
Iran je izstrelil več kot tisoč balističnih raket in dronov na Izrael in na države Perzijskega zaliva. Če v dogovoru ne bodo omejili ključnih sposobnosti Irana, nato pa vseeno sprostili gospodarski pritisk na državo, bo ta pomagal stabilizirati režim, pravijo v Izraelu. Razkol med Trumpom, ki na videz ne želi nadaljevati vojne, in izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, ki ga skrbi, da se bo vojna končala brez dosega prvotnih ciljev, je vse večji.
Predstavnica za Belo hišo Olivia Wales je za CNN dejala, da se Iran zaveda, da njihova trenutna resničnost ne bo trajala, Trump pa da še vedno drži vse karte pri pogajanjih. »Njihove balistične rakete so uničene, njihove tovarne so razdejane, njihova mornarica potopljena in njihovi zavezniki oslabljeni,« je še povedala in dodala, da ameriška blokada pristanišč Iran stane 500 milijonov dolarjev na dan.
Izrael še naprej napada Libanon. FOTO: Kawnat Haju/AFP
Dogovor med ZDA in Iranom je še daleč, predvsem z vidika ureditve Hormuške ožine in prihodnosti jedrskega programa v Iranu. Izrael se pripravlja na nadaljevanje spopadov, medtem ko se ameriška vlada za zdaj drži diplomatske poti, potem ko je začetek konflikta na Bližnjem vzhodu cene nafte pognal v nebo.
Izrael: Veseli bomo, če ne bo dogovora
Netanjahu je februarja podal pet ključnih pogojev za dogovor z Iranom: odstranitev obogatenega urana, uničenje obratov za bogatenje, razhod med Iranom in zaveznicami, naslovitev vprašanja balističnih izstrelkov in strogi pregledi jedrske industrije. Prejšnji teden je izraelski premier zahteval le še eno – odstranitev vsega obogatenega urana iz Irana.
Po poročanju CNN Netanjahu ne zaupa povsem Trumpovemu zetu Jaredu Kushnerju in posebnemu odposlancu Stevu Witkoffu, zato se zanaša na tajne informacije iz Pakistana, Katarja in Irana. »Skrbi nas, da bo Trump sprejel slab dogovor. Izrael želi vplivati nanj, kolikor lahko,« je povedal eden izmed izraelskih virov in pojasnil, da je Netanjahu kljub temu previden, saj ne želi izpasti, kakor da je on pritisnil na Trumpa, da je ta znova zanetil vojno.
V prvi fazi dogovora je domenvno omenjeno upravljanje Hormuške ožine, vprašanje jedrske industrije pa bo počakalo do kasnejše faze. FOTO: Reuters
V Teheranu pravijo, da se v začetnih fazah dogovarjajo samo o ustavitvi sankcij in odprtju Hormuške ožine, vprašanje o jedrskem orožju pa bo ostalo za kasneje.
Višji izraelski uradnik je za CNN povedal, da Izrael ostaja v pripravljenosti, če ne bodo dosegli dogovora. »Prst držimo na sprožilcu. Veseli bomo, če ne bo dogovora, veseli bomo, če se bo obleganje Hormuške ožine nadaljevalo, in veseli bomo, če bomo Iranu zadali še nekaj udarcev,« je dejal, a priznal, da je končna odločitev Trumpova. Stopnjevanje na Bližnjem vzhodu je realističen scenarij, »če se bodo Iranci še naprej poigravali in zavlačevali s pogajanji«, je še povedal uradnik.
Po navedbah časopisa New York Times ima Teheran še vedno približno 70 odstotkov svojih predvojnih zalog izstrelitvenih sistemov in 70 odstotkov raket. Obenem navaja, da je Teheran ponovno pridobil dostop do večine svojih podzemnih raketnih lokacij ter približno 90 odstotkov podzemnih objektov.
Washington Post je medtem prejšnji teden prav tako poročal o oceni ameriških obveščevalnih služb in navedel podobne številke. Skliceval se je na ameriškega uradnika, ki je dejal, da Iran še vedno poseduje približno 75 odstotkov svojih predvojnih zalog mobilnih izstrelitvenih sistemov in približno 70 odstotkov raket.
Časnik omenja tudi znake, da naj bi iranskemu vodstvu uspelo ponovno aktivirati skoraj vsa svoja podzemna skladišča, popraviti nekaj poškodovanih raket in celo sestaviti nekaj novih, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
New York Times je pri tem še poročal, da so nekateri predstavniki ameriških oblasti zaskrbljeni nad dokazi, da je Iran ponovno pridobil dostop do večine svojih raketnih lokacij vzdolž Hormuške ožine.
Trump je medtem v torek na svojem družbenem omrežju truth social znova ostro kritiziral poročanje medijev o konfliktu v Iranu. »Ko lažne novice pravijo, da iranskemu sovražniku vojaško dobro kaže proti nam, je to virtualna IZDAJA, saj je tako lažna in celo absurdna izjava. Pomagajo sovražniku in ga podpirajo,« je zapisal Trump, ki ni navedel, na katero poročanje medijev se nanaša. Dodal je, da takšno poročanje Iranu daje lažno upanje.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth pa je v torek odločno zavrnil poročila, da se ZDA zaradi vojne v Iranu soočajo s pomanjkanjem streliva.
V konfliktu na Bližnjem vzhodu med Iranom in ZDA sicer od 8. aprila trenutno velja krhka prekinitev ognja, a so pogajanja o koncu vojne bolj ali manj zastala. Delegaciji ZDA in Irana sta se 11. aprila v Islamabadu sestali na prvem krogu pogovorov. Ti niso prinesli preboja, novega kroga pa še ni bilo.
STA