Kubanska zastava ob praznovanju praznika dela v Havani. Foto: Reuters
“Noben republikanec z mano še nikoli ni spregovoril o Kubi, ki je propadla država in se premika v eno smer – navzdol! Kuba prosjači in mi se bomo z njimi pogovarjali,” je zapisal Trump in dodal, da bo sicer medtem kmalu odpotoval na Kitajsko.
Oglas
Trump je nedavno povečal pritisk na Kubo z razširjenimi sankcijami, usmerjenimi proti posameznikom in podjetjem, ki poslujejo s to otoško državo, predvsem v energetskem, obrambnem, varnostnem in finančnem sektorju.
Ob tem je opozoril, da bi lahko ZDA “skoraj takoj” prevzele nadzor nad Kubo, in zagrozil z napotitvijo letalonosilke Abraham Lincoln v Karibsko morje.
Pogajanja med Washingtonom in Havano ostajajo v slepi ulici, potem ko aprilsko srečanje ameriške in kubanske delegacije ni prineslo preboja. Po poročanju ameriških medijev se zahteve Washingtona osredinjajo na gospodarske reforme in izpustitev političnih zapornikov, kar Havana zanika.
Povečano število preletov Kube
Medijska mreža CNN je v nedeljo objavila analizo preletov letal letalskih in pomorskih sil ZDA v bližini dveh največjih kubanskih mest, prestolnice Havana in Santiaga de Cuba. Večina letal, s katerimi so ZDA najmanj v 25 primerih letele neposredno v bližini Kube, naj bi bilo zasnovanih za obveščevalne namene.
Kot še navaja CNN, so se podobni vzorci, v katerih se je zaostrena retorika Trumpove administracije ujemala s porastom javno vidnih preletov ameriških letalskih sil, pojavili pred vojaškimi operacijami ZDA tako v Venezueli kot Iranu.
Trump, ki je šel na volitve z obljubo, da se ZDA ne bodo podajale v vojne po svetu, je do zdaj v drugem mandatu dvakrat napadel Iran in ukazal omejene napade na Venezuelo, Nigerijo, Somalijo in Ekvador. Od januarske vojaške operacije v Venezueli je večkrat javno omenjal možnost napada na Kubo.
Oglas