Aluminij je po porazih v finalih leta 2002 in 2018 zdaj v tretjem poskusu osvojil Pokal Slovenije. Pri tem je pomembno vlogo odigral prekaljeni vratar Matjaž Rozman, ki se lahko pohvali že s četrtim pokalnim naslovom v karieri. Foto: www.alesfevzer.com
Finale pokala Slovenije sicer na celjski zelenici ni prinesel presežka nogometne igre, a je zato ponudil dramatičen razplet in srčni boj za največji uspeh v zgodovini obeh klubov.
Oglas
Drugoligaš je imel pobudo, gol Grosupeljčanov je visel v zraku, a izključitev je presekala Dolenjce in šumarji iz Štajerske so ekspresno izkoristili številčno premoč.
Aluminij je z 1:0 osvojil Pokal Pivovarne Union za sezono 2025/26 in se uvrstil v Evropsko ligo, kjer bo začel v 1. krogu kvalifikacij drugega evropskega tekmovanja. Brinje Grosuplje čaka že v nedeljo drugoligaški derbi z vodilno Nafto in nadaljnji boj za Prvo ligo.
Prelomni trenutek finala – rdeči karton
Aluminij postal pokalni zmagovalec
Jura Arsić, trener Aluminija, je bil odkrit: “Sem najbolj ponosen človek na svetu. Ponosen na fante. Nismo mi trenerji najbolj pomembni, temveč smo le orodje in pomoč za fante, ki so garali na igrišču. Ne samo nocoj, temveč celotno sezono. Ponosen sem do neba in nazaj. Trda tekma po mojih pričakovanjih. Brinje je pokazalo, zakaj so v finalu, kakšno kakovost imajo, kako pravilno delajo. Zagotovo se bo tudi njim vse to poplačalo. Nocoj smo bili mi srečnejši in spretnejši. A oba kluba sta na pravi poti.”
Kidričani so se držali recepta iz Prve lige, kjer zasedajo sedmo mesto. Narekovanje ritma igre so prepustili nasprotniku, sami pa so trdno stali v obrambi in se znali prilagoditi nasprotniku. “Tokrat je bila prilagoditev nujna. Na začetku smo imeli kar nekaj težav, čeprav smo vedeli, za kaj gre. Do polčasa smo sicer to popravili, nato pa poteza, ki je obrnila tok tekme, kar smo tudi hitro izkoristili z zadetkom in zmagali. Po rdečem kartonu za Grosuplje je tekma dobila drugačen moment,” je priznaval Arsić, ki vodi Aluminij od 24. junija 2024. 44-letni Štajerec je v teh dveh letih s Kidričani najprej osvojil drugo ligo, poskrbel za sorazmerno zanesljiv obstanek med slovensko elitno deseterico, zdaj pa tlakoval pot še do prve velike klubske lovorike.
“Morda ni bila najlepša tekma, ampak to je finale. Je pa bil to krasen nogometni praznik zaradi vseh navijačev in mislim, da smo pokazali, da znamo tudi manjši klubi v Sloveniji pričarati lep nogometni večer,” se je Arsić še priklonil vsem prisotnim navijačem obeh klubov. Skupaj se je na Stadionu Z’Dežele zbralo 3892 gledalcev, polovica v rdeče-belih kombinacijah, drugi del v modro-rumenih barvah.
Pokal v vitrini in analih ter lepa nagrada. 80 tisoč evrov za osvojitev Pokala Pivovarne Union 2025/26, sočasno pa še 175 tisoč evrov Uefine nagrada za uvodni krog kvalifikacij Evropske lige. Žreb 1. predkroga bo 16. junija, prvi evropski tekmi v zgodovini kluba bodo “šumarji” igrali 9. in 16. julija. Foto: www.alesfevzer.com
Četrti pokalni naslov Rozmana, prvi za matični klub
Čast dviga pokala je pripadla kapetanu. Tomislav Jagić je bil po čustvenem slavju preplavljen s čustvi: “To so neverjetni občutki, nimam še pravih besed. To je nagrada za celotno sezono. Imeli smo svoje načrte, bili smo pripravljeni in psihično smo bili na pravi ravni, kar je na koncu pretehtalo. Kidričevo gre v Evropo.” Pri novopečenih pokalnih prvakih je posebno zgodbo spisal vratar Matjaž Rozman, ki je v dolgi karieri še četrtič osvojil Pokal Slovenije.
Sorodna novica
Bamba Susso veliki junak Aluminija v finalu Pokala Pivovarne Union
“Vsaka lovorika je prav posebna, a ta je vseeno nekaj izjemnega, saj sem le otrok kluba. Ne nazadnje sem leta 2006 z Aluminijem osvojil mladinski pokal Slovenije. Potem sem z Interblockom prav na tem stadionu osvojil svoj prvi pokal, nato vsi vemo, kaj vse nam je uspevalo tu s Celjem, zdaj pa kot otrok kluba znova do pokala in ravno na tem mestu. Izjemni občutki!” je 39-letnik pripovedoval o neverjetnem loku nogometne kariere, v kateri je bil s Celjem dvakrat tudi državni prvak, lani pa pokalni in je osebno ubranil naslov. Ne nazadnje tudi s ključno obrambo v 89. minuti, ko je Brinje kljub igralcu manj lovilo izenačenje za podaljšek.
Rozman ima zdaj vseeno že 39 let in postavlja se mu znano vprašanje – upokojitev? “Kar že nekaj zadnjih let imam boje s tem … Marsikdo me je upokojeval, ne nazadnje tudi že sam. Bomo videli, kaj prinaša prihodnost, sam sem bil sicer zdaj osredotočen na pokal. Zdaj bo čas za premislek, kako naprej.”
V tretje gre res rado, je dokazal Aluminij. Prvak druge lige 2011/12 in 2024/25 je bil poraženec pokalnega finala 2002 in 2018, obakrat z 1:6. Prvič proti Gorici še na dve tekmi, drugič proti Olimpiji. 80-let star klub iz aluminijastega mesta je s slavjem v Celju postal trinajsti (oz. enajsti, če štejemo Olimpiji in Muri kot navijaško isti klub) z osvojenim Pokalom Slovenije.
Drugoligaš tudi četrtič poraženec finala
Rdeči karton za slavje rdečih. V prvih 25 minutah drugega polčasa je v zraku visel gol Brinja, ki pa je na koncu izgubil na podoben način, kot so predtem zmagovali v predhodnih krogih pokalnega tekmovanja. Foto: www.alesfevzer.com
Na poraženi strani je Brinje Grosuplje 18. različni slovenski klub v finalu pokalnega tekmovanja. A tudi četrti drugoligaški poskus dokončanja pokalnega čudeža ni bil uspešen. Leta 2002 je bil ravno Aluminij prvi drugoligaš v finalu, v koronski izvedbi finala leta 2020 je sledila Nafta. Po izvajanju enajstmetrovk je kot drugoligaš brez pokalne lovorike ostala tudi Gorica, slavila pa je Rogaška, uradno še prvoligaš, ki pa je bil sočasno že obsojen na status brez licence in s tem posledično razpustitev ekipe ter padec na dno slovenske nogometne piramide.
Po skalpih Maribora in Olimpije ter Radomelj je bil Brinje Grosuplje tudi proti Aluminiju podjetnejši in nevarnejši tekmec vse do 70. minute, ko je bil zaradi posredovanja kot zadnji branilec po prekršku nad Emirjem Saitovskim izključen branilec Samo Matjaž.
Sekunda nezbranosti …
“Imeli smo veliko željo, bili smo tudi dobro pripravljeni. V prvem polčasu smo na zelenici dobro izgledali, bili smo boljši tekmec vse do 70. minute, ko smo prejeli ta rdeči karton. To je bila vsekakor prelomnica na tekmi. Sekunda nezbranosti nas je veliko stala,” je točko preloma opisal trener Brinja Goran Marković.
Grosupeljčan, ki že pet let kot glavni trener vodi svoj klub, je bil razpet med razočaranjem in ganjenostjo. “Zelo težko je najti prave besede. Sam sem izredno ponosen na fante in vse navijače, ki so nas prišli podpret in so navijali vseh 100 minut. Ne morem reči, da je zmagala boljša ekipa, a na koncu moramo biti ponosni na vse, kar smo prikazali na igrišču. Kako smo izgledali. Na koncu čestitam Aluminiju in jim želim vso srečo v Evropi.”
Kapetan za las prepozen za lahek gol
Srebrne medalje in 20 tisoč evrov je v borno tolažbo kapetanu Nejcu Pušniku in Grosupeljčanom, ki pa jih v nedeljo ob 19.30 doma čaka derbi 2. SNL z Nafto, nato še zadnji krog ter bržkone dodatne kvalifikacije s Primorjem. Foto: www.alesfevzer.com
Če so v prvem delu Grosupeljčani grozili s poskusi z razdalje, je na začetku drugega polčasa v 51. minuti po strelu z glavo prečko zadel prvi napadalec Nikola Jovićević. Tudi v 65. minuti so le centimetri ločili Dolenjce od vodstva v finalu.
“Tekmo smo imeli pod nadzorom, nismo jim dopuščali priložnosti. Sami smo prihajali do strelov. Mogoče ne najboljših v prvem polčasu, a v drugem delu so imeli oni veliko srečo, ko smo zadeli prečko, nato sem tudi sam za čisto malo zamudil, da bi žogo potisnil v prazno mrežo,” je veliko priložnost obžaloval kapetan Brinja Nejc Pušnik, ki se je kot osrednji branilec preselil pred vrata in nato za las zamudil izjemno podajo ter priložnost. Nato je že sledila za Grosuplje usodna 70. minuta in rdeči karton.
“Veliko so nam pomagale letošnje tekme z Mariborom, Olimpijo in Radomljami. Imamo kakovost, da lahko pariramo v igri. Nas ni bilo nič strah. Mislim, da jih je bilo njih bolj, saj, kot je dejal njihov trener na novinarski konferenci, niso želeli prevzeti vloge favoritov, čeprav so prvoligaši. Tudi na tekmi so imeli več sreče, mi pa več pobude. A na žalost ne gre vse po načrtih, tako da vse čestitke Aluminiju in jim želim vso srečo v Evropi,” je razmišljal poraženi kapetan.
Glavni cilj Brinja – uvrstitev v Prvo ligo
“Takšen je nogomet, enkrat ti da, drugič ti vzame. Na žalost se je naša pravljica končala tu na Stadionu z’Dežele. Dvigniti moramo glave, čez štiri dneve imamo naslednji finale. Še pomembnejša tekma z Nafto. Naš veliki cilj sezone je uvrstitev v Prvo ligo. Potrebujemo vsaj točko, da pridemo vsaj do kvalifikacij s Primorjem, če pa premagamo Nafto, pa imamo še možnost za osvojitev lige neposredno napredovanje,” se je že proti naslednjemu velikemu cilju ozrl 27-letnik, ki za Brinje igra dobra štiri leta.
Finale je zgodovinski uspeh 23 let starega kluba, ki ima priložnost, da izredno sezono zaokroži s prebojem v Prvo ligo. Dva kroga pred koncem 2. SNL sicer za vodilno Nafto zaostajajo pet točk, a hkrati so na dobri poti za dodatne kvalifikacije, kjer jih že čaka deveti prvoligaš Primorje.
“Nas čaka že naslednja pomembna tekma z Nafto. Zagotovo bi bilo lažje speljati derbi 2. SNL, če bi bili tokrat uspešni. Imamo načrt, kako resetirati glave in v nedeljo znova iti na zmago,” je trener Marković odločen, da hitro pozabijo na šele drugi poraz v sezoni in se skušajo prvič prebiti v 1. slovensko nogometno ligo.
Oglas