Ob preventivi je pomembno tudi redno spremljanje kožnih znamenj. Če zaznate sumljive spremembe, je ključen čimprejšnji pregled in posvet z zdravnikom. Foto: Shutterstock
Ob 14. maju, evropskem dnevu boja proti kožnemu melanomu, Onkološki inštitut Ljubljana in Nacionalno društvo bolnikov z melanomom opozarjata na pomen zgodnjega odkrivanja in preventive pri obvladovanju te bolezni. Kot je znano, gre za enega najpogostejših vrst raka – v Sloveniji je po pogostosti na šestem mestu med vsemi raki in predstavlja 5,5 odstotka vseh rakov.
Oglas
V zadnjih letih v povprečju na leto zboli 814 ljudi
Med letoma 2020 in 2024 je za kožnim melanomom v povprečju letno zbolelo 814 ljudi, navajajo na onkološkem inštitutu in dodajajo, da gre za enega izmed rakov, pri katerih incidenca v zadnjih desetletjih najbolj strmo narašča: “V Sloveniji se je v zadnjih desetih letih groba incidenčna stopnja povečala za 6,2 odstotka na leto, starostno standardizirana incidenčna stopnja pa za 5,2 odstotka na leto. Danes med nami živi več kot 10.000 ljudi, ki jim je bil kožni melanom diagnosticiran kadar koli v preteklosti.”
Register raka Republike Slovenije, ki deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je te dni izdal poročilo Kliničnega registra kožnega melanoma za 2024.
Kožni melanom sicer sodi med rake z dobrim preživetjem – čisto petletno preživetje bolnikov s kožnim melanomom je v obdobju 2019–2023 znašalo 92 odstotkov, navajajo na onkološkem inštitutu. “V zadnjih dveh desetletjih se je preživetje bolnikov s kožnim melanomom pomembno izboljšalo, kar je rezultat napredka v sodobnih pristopih zdravljenja, boljše dostopnosti do diagnostike in zdravljenja, zgodnejšega odkrivanja bolezni ter večje ozaveščenosti prebivalstva o pomenu ustrezne zaščite pred soncem,” je ob tem poudarila strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, Janja Ocvirk.
Kot je dodala, na onkološkem inštitutu zagotavljajo “multidisciplinarno obravnavo ter dostop do sodobnih metod sistemskega zdravljenja pri napredovali bolezni”. “Kljub napredku zdravljenja pa ostajata ključna ukrepa za obvladovanje bolezni zgodnje odkrivanje in preventiva,” je še poudarila Janja Ocvirk.
Sončenje in solarij najpomembnejša dejavnika tveganja
Najpomembnejši dejavnik tveganja ostaja čezmerna in ponavljajoča se izpostavljenost soncu oziroma ultravijoličnemu sevanju. Z ustrezno in dosledno zaščito ter rednim pregledovanjem kože lahko pomembno zmanjšamo tveganje za njegov nastanek, ob zgodnjem odkrivanju bolezni pa izboljšamo izide zdravljenja, poudarjajo strokovnjaki.
Kako torej zmanjšati tveganje za razvoj kožnega melanoma? Ključno je izogibanje soncu, zlasti v času najmočnejšega UV-sevanja. Pomembno je, da se izogibamo nenadnim in intenzivnim izpostavitvam, ki pogosto vodijo do sončnih opeklin, saj te povečujejo tveganje za razvoj melanoma. Pomembna je tudi dosledna zaščita kože, predvsem z oblačili, ki so namenjena UV-zaščiti, ali gosto tkanimi oblačili, pokrivali s širokimi robovi in sončnimi očali. Na nezaščitene dele kože je treba nanesti zaščitna sredstva z visokim zaščitnim faktorjem (SPF 30 ali več) dovolj zgodaj, v zadostni količini in nanos večkrat dnevno ponoviti. Pomembna je tudi neuporaba solarijev.
Pomemben del preventive je tudi redno opazovanje sprememb na koži, zlasti sprememb velikosti, oblike ali barve obstoječih znamenj ali pojav novih znamenj, ki izstopajo od drugih. Kožni melanom se najpogosteje pojavi na predhodno nespremenjeni koži in se kaže kot znamenje z nepravilnim robom, neenakomerno obarvanostjo in površino, lahko ga spremlja povrhnja poškodba ali razjeda, so zapisali na onkološkem inštitutu.
Kriterij ABCDE
Pri oceni sumljivih sprememb se uporablja kriterij ABCDE za kožna znamenja, ki vključuje:
• asimetrija (Asymmetry): os znamenja po dolžini in os po širini
se razlikujeta;
• robovi (Borders): nepravilen rob, nazobčan, z izrastki;
• barva (Colour): spreminjanje barve ali prisotnost več barv
• premer (Diameter): večji od 6 mm
• evolucija (Evolution): spreminjanje in rast nad nivo kože ali v širino.
Ob sumljivih spremembah je ključen čimprejšnji pregled in posvet z zdravnikom.
Vir: Onkološki inštitut Ljubljana
Pristopi zdravljena kožnega melanoma so različni, ob tem razlagajo na ljubljanskem onkološkem inštitutu. “Zdravljenje kožnega melanoma je prilagojeno razširjenosti in značilnostim bolezni ter splošnemu zdravstvenemu stanju posameznika. Najpogosteje zdravljenje vključuje kirurško in sistemsko zdravljenje ter obsevanje. V sodobnem zdravljenju ima pomembno vlogo imunoterapija, ki krepi imunski odziv proti rakavim celicam, ter tarčno zdravljenje, ki deluje usmerjeno na specifične molekularne spremembe v tumorju. V določenih primerih se lahko uporabi tudi kemoterapija,” pojasnjuje Barbara Perić z Oddelka za kirurško onkologijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana
Pri izbiri najprimernejšega pristopa se upošteva predvsem debelina tumorja po Breslowu in stopnja razširjenosti bolezni.
Podporo bolnikom in svojcem nudi tudi Nacionalno društvo bolnikov z melanomom
Pomemben del obravnave je tudi spremljanje po zaključenem zdravljenju. Redni kontrolni pregledi, sprva pri onkologu in dermatologu, pozneje pa pri dermatologu, omogočajo zgodnje odkrivanje morebitnih ponovitev bolezni ali nastanka novih tumorjev, še poudarjajo strokovnjaki.
Pomembno podporo bolnikom in njihovim svojcem nudi tudi Nacionalno društvo bolnikov z melanomom (NDMB). Društvo bolnikom pomaga pri razumevanju bolezni, nudi psihosocialno podporo ter omogoča dostop do preverjenih informacij in izkušenj drugih bolnikov.
“Diagnoza melanoma pogosto predstavlja veliko osebno in psihološko stisko tako za bolnike kot njihove svojce. Sproža številna vprašanja in negotovosti, zato je pomembno, da imajo bolniki dostop in podporo skupnosti s podobno izkušnjo. V društvu si prizadevamo, da bolniki v procesu zdravljenja niso sami in da jim pomagamo razumeti njihovo bolezen, jih spodbujamo, da aktivno sodelujejo pri odločitvah glede zdravljenja in da živijo čim bolj kakovostno življenje,” je poudaril Janez Sirše iz omenjenega društva.
Število novih primerov melanoma se hitro povečuje
Oglas