Pred kratkim so se v glavnem mestu in drugih koncih Slovenije ter celo v Zagrebu pojavili plakati s skrivnostnim napisom “V Ljubljano prihaja bullshit.” Ljudje so se čudili, nekateri zgražali, vsi pa spraševali, za kaj gre. Zdaj je znano: v pritličju Zoisove palače na ljubljanskem Bregu se je odprl Bullshit muzej balkanskega humorja, prva ustanova te vrste na svetu.
“Dragi obiskovalec, ne pozabi – si v Bullshit muzeju, kjer sta doma zajebancija in absurd,” nas je nagovoril zapis ob vhodu in poudaril: “Vse, kar vidiš in bereš, vzemi kot hec za odklop – ne kot snov za analizo. To ni seminar. Tukaj se ne razmišlja globoko, tukaj se smeji.”
Zbira šale, kot drugi zbirajo znamke
Idejni vodja in ustanovitelj muzeja balkanskega humorja je Borut Kokelj, ki sicer prihaja iz oblikovalskih voda, že celo življenje pa je navdušen zbiratelj duhovitih domislic s področja Balkana. “Začelo se je povsem spontano, že v mladosti, ko sem opazil prve duhovite grafite in jih začel zbirati, podobno kot nekateri zbirajo znamke,” je pojasnil. “Sčasoma se je zbirka balkanskih grafitov, štosov in domislic tako razširila, da sem jo začel sistematično urejati po temah, hobi pa je prerasel v resno strast.”
Borut Kokelj ima v svoji zbirki balkanskega humorja več kot 25 tisoč domislic, jagodni izbor je zdaj razstavil v Bullshit muzeju.
Foto: Bojan Puhek
Kmalu so ga z novimi grafiti in šalami začeli zalagati znanci. Prejemal jih je po telefonu, elektronski in navadni pošti ter družbenih omrežjih, na ta način pa je skozi leta njegova zbirka narasla na več kot 25 tisoč enot. V preteklosti jih je izdajal v knjižicah in knjigah, zdaj pa so dobile svoj muzej.
“Zamisel je dozorevala postopoma, predvsem smo želeli ljudem ponuditi prostor smeha, sprostitve, odmika od vsakodnevnega stresa in problemov. Hkrati pa bi radi tujcem predstavili specifični balkanski humor,” je pojasnil Kokelj. Muzej balkanskega humorja razstavlja okoli 400 domislic, ki jih bodo skozi čas dopolnjevali, osveževali in menjavali, sprejemali pa bodo tudi šale, ki jih bodo s seboj prinesli obiskovalci.
Skozi humor je lažje razumeti Balkan
“Humor je še zadnja oblika ustnega izročila, ki ga imamo,” je ob tem pojasnil Dušan Ugrina, doktor sociologije, ki je v muzeju zadolžen za ekipo za vodenje obiskovalcev. “Včasih so to bili epi, kot je Iliada, zdaj imamo vice, in ti vici se ves čas razvijajo. V humorju so skriti tudi zgodovina, kultura in načini razmišljanja. Upamo, da bomo vsaj en del tega lahko tukaj predstavili.”
Kot je poudaril Ugrina, želijo obiskovalcem pokazati, kaj je Balkan oziroma kako mi vidimo Balkan: “Čez Slovenijo se peljejo trume tujcev s svojimi predsodki, s svojimi pogledi na Balkan, in če se ustavijo tukaj in mogoče dobijo prvi okus tega, kaj jih tam čaka, bodo mogoče to doživeli na nek drugačen način, z manj predsodkov, mogoče z več razumevanja.”
Foto: Bojan Puhek
Muzej še zdaleč ne cilja le na obiskovalce iz tujine. Želijo si, da bi postali stičišče za vse, ki jih zanima humor. “Pet prostorov, pet jezikov, eno ‘šilce rakije’ ob vstopu,” je koncept slikovito opisal Borut Kokelj, ki je prepričan, da takšen prostor nujno potrebujemo, “ker je svet znorel”.
“Vojne, krize, politika, družbena omrežja, ki ne utihnejo. Vsak dan novi razlogi za paniko,” je dejal Kokelj. “Mi pa ponujamo edino zdravilo, ki res deluje – smeh, globok, ekstremen, lahko tudi malo trapast iz trebuha, ko za kratek čas pozabiš na vse, res na vse. Ta muzej je ventil, odklop, kulturni detoks, prostor, kjer pustiš skrbi pred vhodom in za eno uro živiš v edini filozofiji, ki v teh časih še deluje.”
Vsega preprosto ni mogoče prevesti
Kaj je ta filozofija? Usmerjena je v eno besedo: “Jebiga.” Te ne prevajajo, ker njenega bistva ni mogoče prevesti, ampak jo skušajo obiskovalcem, ki je ne razumejo, razložiti. Večina zbranih šal in domislic pa je prevedenih, ob slovenščini jih je mogoče prebrati v angleščini, nemščini in italijanščini ter v nevtralni bosanščini, kot je Kokelj opisal nekakšen esperanto “bivše Juge”.
Foto: Bojan Puhek
“V prevodih smo skušali maksimalno slediti osnovni vsebini, torej ujeti ta ‘žmoht’, ki ga ima osnova. A tega ne moreš vedno storiti,” je priznal Kokelj, ob tem pa poudaril, da bo prav zato v muzeju vedno na voljo vodenje, ki bo obiskovalcem skušalo približati duh in bistvo balkanskega humorja.
Zakaj Ljubljana? “Ker balkanski humor ni uvožen v to mesto, je del njegove DNK,” je poudaril Kokelj. “Ljubljana je del iste kulture, istih filmov, iste glasbe in istih šal kot preostali Balkan. Samo da tega do zdaj nihče ni obesil na steno in podpisal. Mi smo to naredili prvi.”
Oglejte si še: