Konec Afrike, kot jo poznamo? Znanstveniki napovedujejo razcep celine

Znanstveniki so na jugu Afrike zaznali tektonsko aktivnost, ki nakazuje, da bi se ta del celine v prihodnosti utegnil odcepiti. Foto: Google Maps

Konec Afrike, kot jo poznamo? Znanstveniki napovedujejo razcep celine

Strokovnjaki pravijo, da vse kaže, da smo priča zgodnjim fazam geološkega procesa razcepljanja podsaharske Afrike. V prihodnosti se utegne južni del Afrike odcepiti.

Razcep naj bi se zgodil vzdolž razpoke Kafue na območju Zambije, pri čemer gre za razpoko v skorji, za katero so geologi dolgo verjeli, da je mrtva. Od Tanzanije do Namibije se sicer razteza več tisoč kilometrov dolga linija razpok, Kafue pa po besedah nekaterih znanstvenikov sedaj kaže znake aktivnosti. Vse več znakov nakazuje, da bi se lahko spremenila v novo celinsko razpoko in sčasoma v novo mejo med tektonskimi ploščami, vmes pa bi nastalo novo morje.

Sledi v tleh in plinih

Prejšnje študije so že vključevale zapise o potresih ne tem območju, ki so prešibki, da bi jih človek zaznal, jih pa beležijo naprave. Te tudi sporočajo, da se na območju dviguje temperatura pod površjem, nastajajo pa tudi blage spremembe v nadmorski višini. 

Znanstveniki so analizirali vzorce vode iz geotermalnih izvirov. Vir: Frontiers in Earth Science/The Southwestern Rift of Africa

Znanstveniki so v novi študiji, ki je bila v ponedeljek objavljena v reviji Frontiers in Earth Science, postregli z novimi geokemičnimi dokazi. Ekipa pod vodstvom Rūte Karolytė z univerze v Oxfordu je analizirala vzorce iz vročih vrelcev v Zambiji. Iskali so znake, ki bi kazali, da so izviri povezani z Zemljinim plaščem, plastjo med skorjo in jedrom, ki je debela več sto kilometrov. Pri tem so se osredotočali na razmerje med dvema vrstama helija – helijem-3 in helijem-4. »Našli smo več helija-3, kot bi ga običajno pričakovali v skorji, kar je običajno znak, da tekočine iz Zemljinega plašča prodirajo proti površju,« je pojasnila Karolytėjeva. To se zgodi, ko se tektonske plošče raztezajo in začnejo pokati.

Ker lahko material iz plašča doseže površje, ko se tektonske plošče raztezajo in začnejo ločevati, študijska skupina meni, da bi ti novi geokemični podatki lahko služili kot signal, ki nakazuje na nastanek nove meje med ploščami.

Kdaj se bo Afrika razcepila?

Do razcepa je sicer še daleč. Ti procesi se s perspektive trajanja človeškega življenja odvijajo zelo počasi in trajajo več milijonov let. »Najhitreje bi se to lahko zgodilo v nekaj milijonih let, najpozneje pa v 10 do 20 milijonih let,« pravi soavtor študije Mike Daly.

Preden se bo južni del Afrike dokončno odlomil, bo območje doživelo več potresov, živahno vulkansko aktivnost z izlivi lave in nastankom globokih jarkov, v katerih se bo nabirala voda. Pričakovati je, da bodo najprej nastala jezera, na koncu pa morje.

Kot pravi Karolytėjeva, ni nujno, da se bo to zares zgodilo. Proces razcepa se lahko začne in nato ustavi, nekaj časa se lahko dogaja bolj intenzivno in potem povsem zamre. »Težko je napovedati, kaj se bo zgodilo,« je dejala po poročanju CNN.

Potencialne gospodarske koristi

Čeprav se procesi odvijajo počasi, bi Zambija v bližnji prihodnosti lahko imela koristi. Območje je primerno za gradnjo geotermalnih elektrarn, prav tako bi država lahko črpala helij, ki je iskan v medicini in tehnološki industriji.

Znanstveniki poudarjajo, da so rezultati še preliminarni, saj so vzorce odvzeli le na šestih lokacijah. Kot pravi profesorica Estella Atekwana, bi to odkritje znanstvenikom omogočilo redek vpogled v »rojstvo« razcepa tektonskih plošč, še preden vulkanizem in močni potresi popolnoma spremenijo prvotno površje.