Fenomen populizma, ki je dolgo veljal za periferni pojav, je z vzponom Donalda Trumpa v ZDA postal osrednji koncept v svetovnem političnem univerzumu, saj populizem danes neposredno oblikuje institucionalno in medijsko sfero ter javni diskurz. Foto: Muzej tiska
V Cankarjevem domu bodo v okviru cikla Populist, junak našega časa, ki obravnava populizem kot enega najbolj žgočih političnih fenomenov sodobnosti, nocoj odprli razstavo Junak našega časa: Donald Trump na časopisnih naslovnicah. Sledi pogovor z nekdanjo dopisnico iz Pekinga Zorano Baković, ki bo spregovorila o oblikah populizma na Daljnem vzhodu.
Oglas
Trump je bil 8. novembra 2016 izvoljen za predsednika ZDA. Za marsikoga je bil to šok, revija Newsweek je na primer že natisnila posebno številko, ki je javnosti in zgodovini sporočila, da so ZDA dobile prvo predsednico – Hillary Clinton.
Seks, laži in poskus državnega udara
Kot so zapisali na spletni strani CD-ja, je bil Trumpov prvi predsedniški mandat “specifičen”. Leta 2020 je volitve nato izgubil, a tega ni priznal in je raje razpihoval upor proti prenosu oblasti. Med mandatom sta ga doleteli ustavna obtožba in obsodba zaradi kaznivega dejanja. Ni povzročil kakšne večje vojne, je pa vztrajal pri tem, da se bo vrnil in “naredil Ameriko spet veliko”. Med volilno kampanjo leta 2024 je preživel atentat, novembra pa se mu je posrečila vnovična izvolitev za predsednika.
Muzej tiska hrani na desetine časopisnih izvodov, ki pripovedujejo o Trumpovem vzponu, padcih, kazenskih postopkih zoper njega, atentatu, politični vrnitvi in revoluciji, ki jo je sprožil. To so slovenski, ameriški in drugi časopisi. Razstavo, ki jo je zasnoval Ali Žerdin, bodo pospremili pogovori, ki bodo osvetlili Trupov lik, čas populizma in tudi povsem novo geopolitično konstelacijo.
Ob odprtju razstave Junak našega časa bo v Klubu CD-ja Zorana Baković spregovorila o populizmu in njegovih pojavnih oblikah na Daljnem vzhodu.
Analiza pojava populizma ni pomembna le kot opis ameriške politike, so prepričani organizatorji, temveč kot nujen intelektualni instrument za razumevanje svetovnih smernic, ki se prenašajo tudi v slovenski prostor. Foto: Muzej tiska
Nekdanja dopisnica iz Pekinga, ki Kitajsko z okolico še vedno dnevno spremlja za Delo, se uvršča med najbolj pronicljive in obveščene opazovalke dogodkov na Daljnem vzhodu, so zapisali v CD-ju. Na beograjski filozofski fakulteti je študirala filozofijo, na filološki fakulteti pa primerjalno književnost in kitajski jezik. Študij je nadaljevala na Univerzi Fudan v Šanghaju in leta 1980 diplomirala iz klasične kitajske književnosti. Leta 1987 se je zaposlila kot dopisnica medijske hiše Delo iz Pekinga, dve leti pozneje je bila očividka pokola na Trgu nebeškega miru.
Za torek napovedujejo pogovor s profesorjem prava na Univerzi v Sheffieldu in publicistom Bojanom Bugaričem, ki je soavtor knjige Power to the People: Constitutionalism in the Age of Populism iz leta 2022. Filozofinja Alenka Zupančič in filozof Peter Klepec, oba z ZRC-ja SAZU, bosta o populizmu in filozofiji spregovorila 26. maja, 30. maja pa bodo na pogovoru z naslovom Populizem o znanosti. Znanost o populizmu gostili raziskovalca tega področja Hajdejo Iglič in Saša Dolenca.
Oglas