Demi Moore je pripravljena priznati, da se “najbrž” nismo dovolj zaščitili pred vdorom umetne inteligence, a je do nje vseeno zelo spravljivo razpoložena. Foto: EPA
Na torkovi novinarski konferenci pred uradnim odprtjem festivala je morala ameriška igralka med drugim odgovarjati na vprašanji, kako vzpon umetne inteligence vpliva na filmsko industrijo in ali se ji zdi, da je na tem področju potrebne več regulacije. “Vedno sem menila, da se iz nasprotovanja rodi samo še več nasprotovanja,” je komentirala. “Umetna inteligenca je tukaj. Boriti se proti njej pomeni iti v bitko, ki jo bomo izgubili. Mislim, da je boljša pot iskanje načinov, kako lahko delamo z njo.”
Oglas
Dodala je še: “Ali smo naredili dovolj, da bi se zaščitili? Odgovora na to nimam. Nagibam se k temu, da bi rekla, da najbrž nismo.”
“Ničesar se ni treba bati”
Demi Moore, ki je Cannes nazadnje obiskala lani kot protagonistka telesne grozljivke Substanca, pravi, da ima uporaba umetne inteligence “čudovite plati”, vseeno pa se strinja, da “nikoli ne bi mogla nadomestiti človeške izkušnje ali dotika”. “V resnici ni ničesar, česar bi se bilo treba bati, kajti UI ne more nadomestiti izvira prave umetnosti – te ni v materialnem svetu, ampak v duši. Izvira iz duha vseh, ki danes sedimo tukaj, ki vsak dan ustvarjamo. Tega se nikoli ne bo dalo poustvariti s tehnologijo.”
Demi Moore ni edina hollywoodska veteranka, ki verjame, da gresta lahko Hollywood in umetna inteligenca z roko v roki. Leta 2022 je Ben Affleck ustanovil tehnološko podjetje InterPositive, ki vpeljuje orodja z UI v filmsko produkcijo. Marca letos je podjetje prodal Netflixu. Foto: EPA
Na isti novinarski konferenci so predstavniki medijev žirante, ki jim letos predseduje južnokorejski režiser Park Chan Wook, povprašali o povezavi med umetnostjo in politiko. “Mislim, da politike in umetnosti ne smemo ločevati,” je prepričan Park. “Čudna predpostavka je, da je eno z drugim v konfliktu. Če ima umetniško delo politično sporočilo, to še ne pomeni, da je antitetično pravi umetnosti. In obratno: samo zato, ker film ne razvije politične teze, to še ne pomeni, da ga je treba ignorirati. In tudi če se nam posreči briljantna politična izjava, je to samo propaganda, če ni izražena dovolj umetniško.”
Na vprašanje, ali bi povsem prostodušne in iskrene politične izjave lahko škodile promociji filma, je Moore diplomatsko odgovorila: “Upam, da ne. Velik del umetnosti je izražanje; če se začnemo samocenzurirati, zatremo jedro svoje lastne ustvarjalnosti.”
Člani letošnje žirije – Ruth Negga, Park Chan Wook, Paul Laverty, Demi Moore, Laura Wandel, Diego Cespedes in Stellan Skarsgard – na slovesnosti ob odprtju festivala. Foto: EPA
Paul Laverty: Nam bodo res tehnološki milijarderji narekovali, kako naj živimo?
Malo drugačno stališče kot njegova ameriška sožirantka je za zbrane predstavnike medijev ubesedil irsko-škotski scenarist (in stalni sodelavec Kena Loacha) Paul Laverty.
“Poglejte si samo, kje je zgoščena moč. Kdo ima v lasti velike korporcije? Ljudje, kot je Peter Thiel. Thiel nima pretirano pozitivnih stališč o človeškem dostojanstvu. Ni mu mar za enakopravnost. Pozorni moramo biti na to, kdo je lastnik stvari, kajti oni določajo algoritme, ki temeljno vplivajo na naša življenja.”
Laverty verjame, da milijarderji, ki imajo v lasti in vodijo UI-podjetja, “sklepajo, da jim bo preostanek sveta sledil in vse pogoltnil, ne glede na posledice”. “Poglejte samo krizo s podatkovnimi središči – vplivajo na trajnost, vodo in prebivalstvo. Zahtevati moramo, da ti procesi postanejo bolj transparentni in demokratični. Ljudje začenjajo ugotavljati, da ne moremo kar pustiti tem tehnološkim milijarderjem, ki so večinoma desničarski libertarci, da nam bodo narekovali, kako naj živimo.”
Laverty je obsodil tudi hollywoodske studie, ker so na “črne sezname” uvrstili zvezdnike, ki so prvi in najbolj glasno izrazili podporo prebivalcem Gaze; med igralci, ki so občutili posledice svojega aktivizma, so Susan Sarandon, Javier Bardem in Mark Ruffalo.
V torek se je ob umetno inteligenco obregnil tudi Guillermo del Toro, ki je na festival prišel predstavit restavrirano različico svoje klasike Panov labirint, temačne pravljice, postavljene v čas fašistične Španije.”Na žalost živimo v časih, zaradi katerih je ta film bolj aktualen kot kadar koli prej, saj nam govorijo, da se nima smisla čemur koli upirati, da se da umetnost ustvarjati s klinčevo aplikacijo.”
Oglas