Zažiganje smeti med protesti. Foto: AP
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je ob vztrajanju po zamenjavi oblasti na Kubi ponovil ponudbo Washingtona za finančno pomoč Havani v višini 100 milijonov dolarjev. Ob tem je med pogoji poudaril, da pomoč razdeli Katoliška cerkev, ne komunistične oblasti.
Oglas
“Pripravljeni smo prisluhniti podrobnostim ponudbe in načinom, kako bi jo izvedli. Upamo, da bo brez političnih manevrov in poskusov izkoriščanja težav in trpljenja obleganega ljudstva,” je dejal Rodriguez.
Vzhod Kube je v četrtek prizadel obsežen izpad električne energije. Zaloge nafte, ki jih je poslala Rusija, so se “izčrpale”, je za državno televizijo povedal minister za energijo Vicente de la O’Levy. Kot je dejal, se bodo hude energetske težave Kube še poslabšale. “Razmere so zelo napete, postajajo vse bolj kritične,” je priznal.
V Havani protesti zaradi elektrike
V kubanski prestolnici Havana so izbruhnili protesti zaradi nenehnih električnih mrkov, ki hromijo življenje na otoku in so posledica drastičnega pomanjkanja goriva zaradi ameriške blokade. Oblasti so priznale, da so ostali brez dizelskega goriva in kurilnega olja.
Več sto Kubancev je protestiralo v nekaj odročnih soseskah Havane, kjer so zaprli ceste z gorečimi kupi odpadkov, tolkli po loncih in vzklikali: “Prižgite luči” ter “Enotno ljudstvo ne bo nikoli poraženo”.
V drugih delih glavnega mesta so se zbrale številne skupine mirnih protestnikov, kar so po poročanju Reutersa največji protesti v Havani od izbruha energetske krize.
Oskrba z električno energijo se je dramatično poslabšala od januarja, ko je ameriški predsednik Donald Trump, ki je jasno povedal, da si želi odstaviti kubansko komunistično vlado, uvedel embargo in zagrozil s tarifami za vse države, ki državi dobavljajo gorivo.
“Nimamo popolnoma nobenega kurilnega olja in popolnoma nobenega dizelskega goriva,” je za državne medije dejal minister za energetiko Vicente de la O Levy. “Nimamo nobenih rezerv,” je zatrdil.
Po njegovih besedah ministra so se izpadi elektrike ta teden močno povečali, saj so številni predeli Havane brez elektrike od 20 do 22 ur na dan, kar je še povečalo napetosti v mestu, v katerem so prebivalci že tako izčrpani zaradi pomanjkanja hrane, goriva in zdravil.
ZDA so ta teden vnovič ponudile, da državi pošljejo 100 milijonov dolarjev (85 milijonov evrov) “humanitarne pomoči” v zameno za “pomembne reforme kubanskega komunističnega sistema”. Pomoč bi bila po navedbah ameriškega zunanjega ministrstva razdeljena v sodelovanju s Katoliško cerkvijo in “zanesljivimi” humanitarnimi organizacijami.
“Kubanski režim se mora odločiti, ali bo sprejel našo ponudbo pomoči ali pa bo zavrnil nujno pomoč, ki rešuje življenje, in na koncu odgovarjal kubanskemu ljudstvu za to, da je oviral nujno pomoč,” je sporočil State Department.
Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v sredo znova dejal, da se mora na Kubi zamenjati režim.
“To je propadlo, nefunkcionalno gospodarstvo, ki ga je nemogoče spremeniti. Želim si, da bi bilo drugače. Dali jim bomo priložnost, toda ne verjamem, da se bo kar koli zgodilo,” je Rubio dejal glede Kube med potovanjem na Kitajsko skupaj s Trumpom.
“Mislim, da nam ne bo uspelo spremeniti poteka dogodkov na Kubi, dokler bodo ti ljudje vodili režim,” je ocenil Rubio, potomec izseljencev s Kube in oster kritik oblasti v Havani.
Kuba je že desetletja tarča ameriških sankcij. Foto: Reuters
Havana: Lažje je odpraviti blokado
Kubanske oblasti zanikajo ameriške trditve, da naj bi pomoč zavrnili. Zunanji minister Bruno Rodriguez je ameriško ponudbo v sredo označil za “laž, o kateri nihče ne ve ničesar”. Na družbenem omrežju X je ob tem zapisal: “Ali naj bi bila to donacija, prevara ali umazan dogovor, ki bo omejil našo neodvisnost? Ali ne bi bilo lažje, če bi preprosto odpravili blokado dobav goriva?”
“To drastično poslabšanje razmer ima en sam vzrok: genocidno energetsko blokado, ki jo ZDA izvajajo nad našo državo in vsaki državi, ki nam dobavlja gorivo, grozijo z nerazumnimi carinami,” je prav tako na X sporočil kubanski predsednik Miguel Diaz Canel.
Po vrnitvi elektrike so se protestniki razšli
Prebivalec Havane Rodolfo Alonso je za Reuters dejal, da se je odločil za protest, potem ko je bila njegova soseska Playa več kot 40 ur brez elektrike.
“Živim v skupnosti, v kateri je veliko starejših ljudi, mnogi med njimi so priklenjeni na posteljo. Naša hrana se pokvari,” je dejal Alonso, ki dela kot državni uslužbenec. “Začeli smo tolči po loncih, da bi videli, ali nam bodo dali vsaj tri ure elektrike. To je vse, kar si želimo. To ni politična težava,” je še dejal.
Na območjih, na katerih so potekali protesti, so bili pozneje v več primerih priča vnovični vzpostavitvi elektrike na območju, kar so množice protestnikov pozdravile in se nato razšle.
Čeprav je bilo povsod opaziti močno policijsko prisotnost, so varnostne sile večinoma stale ob strani in niso posredovale.
56-letni kubanski mehanik Juan Carlos Pino je svoj avtomobil predelal za vožnjo na oglje zaradi pomanjkanja bencina. Foto: Reuters
38-letna Irailda Bravo je povedala, da se je mirnemu protestu odločila pridružiti, potem ko je več dni spala na pragu svojega doma, saj je bilo v notranjosti zaradi vročine neznosno.
“Vemo, da so razmere v državi kaotične, vendar imamo majhne otroke. Moramo delati. Imamo življenje. Moramo počivati, a ne moremo,” je dejala.
ZN ameriško blokado označil za nezakonito
Minister za energetiko je pojasnil, da se Kuba kljub blokadi še naprej pogaja o uvozu goriva, a so težava višje cene nafte in prevoza zaradi ameriško-izraelske vojne proti Iranu. “Kuba je odprta za vse, ki nam želijo prodati gorivo,” je dejal minister.
Mehika in Venezuela, ki sta bili v preteklosti glavni dobaviteljici nafte Kubi, otoku nista poslali nobenega goriva, odkar je Trump zagrozil s povračilnimi carinskimi ukrepi.
Od decembra je na Kubo dostavil surovo nafto le en velik tanker Anatoly Kolodkin, ki pluje pod rusko zastavo in je aprila začasno malce omilil razmere na otoku.
Združeni narodi so prejšnji teden Trumpovo blokado goriva označili za nezakonito, saj je ovirala “pravico kubanskega ljudstva do razvoja, hkrati pa spodkopala njegove pravice do hrane, izobraževanja, zdravja ter vode in sanitarij”.
Foto: AP
Foto: AP
Foto: AP
Oglas