Foto: zajem zaslona / Televizija Slovenija
Tokratna Tarča je obravnavala delovanje t. i. lokalnih šerifov, ki občinske odločitve pogojujejo z donacijami. Po ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću, obremenjenem z več korupcijskimi primeri, ki niso ovira za nov mandat, podobne zgodbe prihajajo iz Maribora. Če plačaš določenemu podjetju, društvu ali posamezniku, se uredijo prostorski načrti ali drugi posli. “Daj 80 tisoč evrov in boš imel božji mir,” je le eden od stavkov iz odredbe za hišne preiskave pri mariborskem županu Saši Arsenoviču, ki je, če citiramo odredbo, “preveč pogolten na denar”.
Oglas
Sorodna novica
Janković naj bi za podkupnino pomagal pri pridobivanju upravnih dovoljenj
Vse se je začelo s prašiči in oslom na travniku sredi naselja, policijski dokumenti pa omenjajo tudi vlogo Tomaža Barade – županovega prijatelja, nekdanjega svetovnega prvaka in lastnika kluba borilnih veščin, pri katerem naj bi se sklepali dogovori in h komur so se stekale donacije.
Gostje Tarče so bili nekdanja mariborska mestna svetnica Gibanja Svoboda Karin Jurše, strokovnjak za preprečevanje pranja denarja Klaudijo Stroligo, strokovnjak za upravno pravo Gorazd Trpin, nekdanji direktor mariborskega Javnega podjetja Snaga Franc Dover in župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec. Oddajo vodi Erika Žnidaršič.
“Daj 80.000 evrov in boš imel mir”
Ob robu naselja stanovanjskih hiš, nasproti doma starejših občanov in pod slikovito Pekrsko gorco, je zemljišče, za katero je po prepričanju tožilcev župan Maribora Saša Arsenovič zahteval podkupnino. Danes je predvideno za stanovanja, zasluge za to pa je očitno treba pripisati tudi krškopoljskim prašičem, ki so tu živeli še februarja lani, je poročal Klemen Košak.
Prašiče je leta 2022 na to zemljišče pripeljal podjetnik in nekdanji politik Aleksander Jovanovič, ki je lastnici, danes 85-letni Angeli Šerbec, pomagal prodajati zemljišče, ki je imelo takrat status kmetijske zemlje.
“Nismo imeli koruze, nismo imeli soje, nismo imeli poljščin, ampak smo se odločili za neke vrste protestno svinjerejo,” je pojasnil.
S prašiči in pozneje tudi glasnim oslom Binetom je želel Jovanović pokazati, da kmetija v to okolje ne spada. Povsem jasno je bilo, da želi izsiliti spremembo namembnosti in povečati vrednost parcele. “Nismo tega nikoli skrivali. To je bil neke vrste kmečki punt, ker smo naleteli oz. lastnica je naletela po desetletju na zid,” je še pojasnil Jovanović.
Sorodna novica
OPN: Mariborska občina išče rešitev za prašičjo farmo na Studencih
Mariborski podžupan Gregor Reichenberg mu je namreč pred tem, kot izhaja iz 208 strani dolge odredbe za hišno preiskavo, za spremembo namembnosti zemljišča postavil pogoj: plačilo fiktivnih računov v vrednosti 20.000 evrov. Na koncu se to ni zgodilo. Po besedah Jovanovića mu je podžupan dejal, da “bo na predmetnih zemljiščih še 15 let kmetija dišala”. Podžupan Reichenberg, sorodnik Arsenovičeve nekdanje žene, je za Tarčo vse to zanikal. Policija je te očitke preverila in ovrgla že pred leti, je poudaril.
A prašiči so bili za župana Maribora Sašo Arsenoviča vsekakor nerodna zgodba. Pristala je v skoraj vseh medijih po državi, nato pa se je premaknilo. Mestni svetniki so februarja lani spremenili namembnost tega zemljišča. Postalo je zazidljivo, Jovanović je prašiče prodal in hitro našel kupca za parcelo – Tomaža Polaka, ki je ravnatelj glasbene šole Gornja Radgona in velik nepremičninski vlagatelj. Njegova skupina SH Global je v zadnjih desetih letih hitro rasla.
Polak in Jovanović sta se dogovorila za 1,7 milijona evrov – približno dvajsetkrat več, kot je bilo zemljišče vredno pred spremembo namembnosti. Nato pa se je, kot je poudarjeno v odredbi, vpletel župan Maribora Saša Arsenovič. Z Jovanovićem in Polakom se je, kot piše v odredbi, Arsenovič dobil 18. septembra 2025 v zajtrkovalnici v pritličju Hotela Maribor, ki je v njegovi lasti, v njem ima tudi pisarno. “Arsenovič je najprej arogantno napadel Jovanovića zaradi sramote, ki naj bi mu jo napravil zaradi pujsov med njegovo drugo kandidaturo, nato pa mu je rekel, da mora mestu za to nekaj dati oziroma plačati,” je zapisano.
Župan naj bi želel, da Jovanović donira podjetju Mbajk, ta pa tega ni storil
Župan naj bi zahteval, da Jovanović donira podjetju Europlakat, ki ima koncesijo za javni sistem za izposojo koles, imenovan Mbajk, in sicer 190.000 evrov. Jovanovič pa bi, kot naj bi mu dejala Arsenovič in Polak, lahko na novo postajo Mbajka dal ime svojega podjetja.
“Ko jima je Jovanović odgovoril, da njegova firma ne potrebuje nobene promocije, sta se Arsenovič in Polak za kratek čas umaknila na samo, nato je Arsenovič šel po kapučino za vse tri, Polak pa je prisedel nazaj k Jovanoviću, ga potrepljal po rami in mu po tihem rekel, da bo vse v redu in da se bo za njega vse ugodno končalo. Ko se je Arsenovič vrnil k mizi s kapučini, je Jovanoviću rekel, da bo “ceneje skozi prišel”, da je cena zaokrožena na 150.000 evrov, nato pa je Polak Jovanoviću spet rekel, da je zdaj glede na vse “dobro skozi prišel,” še piše v odredbi. Arsenovič naj bi mu zagotovil tudi, “da teh 150.000 evrov pomeni, da so mu pri njem odprta vsa vrata za vse preostale zadeve, kar koli bo pač potreboval od njega.”
Jovanovič je nato omenil, da namerava kupiti hišo na Ribniški ulici v mariborskem mestnem parku, a potrebuje soglasje občine. Arsenovič naj bi zagotovil, da bodo vse uredili. A Jovanović se ni strinjal, da mora zaradi spremembe namembnosti zemljišča, na katerem so bili prašiči, kar koli plačati. Sledil je sestanek Tomaža Polaka z Jovanićevim sodelavcem, ki je opisal, “kako je Polak pred njim iz torbe vzel ‘predpotopno motorolo'”, s katero je poklical Arsenoviča. Po telefonskem pogovoru je Polak rekel, da je 80.000 zadnji predlog za oblasti in da s tem dobi božji mir.
Teh 80.000 evrov za donacijo ne bi izplačal sam Jovanović, pač pa bi za toliko Polak znižal svojo kupnino in donacijo Europlakatu nakazal sam, k temu pa bi dodal še svoj delež. Polak izjave ni želel dati. Po telefonu pa je ekipi Tarče povedal, da so se pogovarjali o prostovoljni donaciji.
Vendar iz odredbe izhaja, da je Jovanovića zahtevana oziroma zaprošena donacija zelo motila. Ni se strinjal z znižano kupnino, prav tako je dvomil, da bo denar res namenjen financiranju projekta Mbajk. Kmalu po sestanku z Arsenovičem in Polakom se je oglasil na policiji in postal njen tajni sodelavec, je poročal Košak.
“Ni države, v kateri bi dobil spremembo namembnosti brez donacije”
V naslednjih mesecih je Jovanović pritiskal na Polaka, da naj mu nakaže še 80.000 evrov, ki jih je Polak hranil za donacijo MBajk-u. A Polak ga je, kot piše v odredbi, prepričeval, da tako pač je. “Ni države, v kateri bi dobil spremembo namembnosti brez dane donacije, in v Sloveniji takšnega mesta zagotovo ni”. Sploh pa to ni Maribor, saj je Polak zatrdil, da “je Arsenovič preveč pogolten na denar”. Jovanoviću je zagotavljal, da je “prišel poceni skozi” in da je to boljše kot pri prejšnjem županu. “Andreju Fištravcu nisi mogel nič plačati, zaradi česar tudi nič ni šlo”. Svetoval mu je: “Ne odpiraj več te teme pri županu, ker se bosta skregala in boš najeb** na pune hamre”.
Polak je večkrat apeliral na Jovanovića, naj neha pritiskati. Iz odredbe je sklepati, da zaradi lastnih interesov – županova naklonjenost naj bi mu bila zelo pomembna.
Kot je še poročal Košak, je Polak jeseni od Jovanovića kupil zemljišče za stanovanjsko gradnjo, a to zemljišče je neuporabno, dokler občina zanj ne sprejme podrobnega občinskega prostorskega načrta – torej dokumenta, ki določa, kaj se lahko na zemljišču zgradi.
Ta dokument na predlog župana sprejema mestni svet in je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Arsenovič naj bi dal Polaku vedeti, da predloga ne bo poslal mestnemu svetu, če ne bo donacije. “Saj je on meni povedal, da bo bloker in da ga živ ne bom dal gor, to mi je sinoči rekel.”
Župan naj bi bil sposoben doseči, da “bi na vse potrebne papirje (gradbena dovoljenja itd.) namesto tri mesece čakal več let”. Polak naj bi Jovanoviču v podkrepitev svojim apelom večkrat omenil svojo izkušnjo z drugim projektom v Mariboru – projektom, ki jih načrtuje na Gospejni ulici v središču mesta.
Polak je, kot navaja tožilstvo, dejal, da je želel projekt Gospejna sprva izpeljati mimo Arsenoviča. “Polak je želel Arsenoviča zaobiti, zaradi česar je Polak nato dve leti zaman pošiljal vloge na urad za gospodarstvo, saj je dve leti prejemal zavrnitve. Po plačilu ‘nagrade mestu’ oziroma podkupnine pa je Polak oziroma njegova družba SH global, d. o. o., v enem mesecu postala lastnica zemljišč na Gospejni ulici,” še piše v odredbi.
Tožilstvo sumi, da je Polak za projekt Gospejna plačal najmanj 80.000, najverjetneje pa 150.000 evrov domnevne podkupnine. Kot prejemnik donacije se omenja teniški klub Branik, ki ga vodi Aljaž Kos – ta z Arsenovičem v dvojicah nastopa na veteranskih turnirjih in tudi na protokolarnih dogodkih. Direktor Teniškega kluba Branik Matej Sušac to odločno zavrača – trdi, da klub od Polaka ali podjetja SH Global nikoli ni dobil nobenega denarja. Čeprav večina odredbe temelji na posnetih pogovorih, je Polak po telefonu zatrdil, da za projekt Gospejna ni plačal nobene nagrade ali donacije.
Kdo je Tomaž Barada?
Jovanovič se je še vedno upiral, da bi dal donacijo za zemljišče, na katerem so bili prašiči. Po slabih dveh mesecih mu je Polak rekel: “Če želiš z Arsenovičem rešiti nastalo situacijo, se obrni na Tomaža Barado.”
Tomaž Barada je športni funkcionar in trener borilnih veščin. Arsenovič pri njem trenira boks. Polak naj bi Jovanoviču o Baradi in Arsenoviču povedal, da “sta dobra prijatelja in da tam se vse sklepa”.
In res, prek Barade je nato Jovanović izsilil sestanek z županom. Arsenovič, Jovanović in Barada so se dobili v Baradovem športnem centru v ponedeljek, 26. januarja, zvečer. Arsenovič naj bi Jovanovića vnovič prepričeval, naj donira mestu, ter se pohvalil, da je – kot je obljubil – uredil zadeve glede hiše v mestnem parku, ki jo je Jovanović želel kupiti.
“Arsenovič je Jovanoviću rekel, da se je držal njunega dogovora glede odpovedi predkupne pravice MOM-a v povezavi s hišo v parku, čeprav bi lahko rekel, da bo hišo uporabil za štiri stanovanja s parkom, center za demenco, hospic, mladinski center itd., kar bi potrdili vsi mestni svetniki. (In čeprav) je MOM v povezavi s tem pridobil štiri mnenja, od tega pa sta bili dve mnenji negativni.”
Nato je omenil tveganje, da mestni svetniki ne bodo sprejeli podrobnega prostorskega načrta, brez katerega ni gradnje. Saj da so, kot je dejal, “predmetna zemljišča ‘okužena’, ker je bil Jovanović zaradi afere ‘Pekrski pujski’ nesramen”. Če bi dal donacijo, pa bo “na mestnem svetu lažje zgodbo opral”.
Vendar Jovanović ni popustil. Polak ga je še naprej prosil “zato, da bo s tem območjem mir. To ti prijateljsko povem, od teh 80 dajmo 20, 30 pa naj gre v ku***. To je moje mnenje in se ne matramo več, pri takem znesku je to nič”.
In komu naj dam, je vprašal Jovanović, Polak pa je odgovoril: “Baradi daj. Daj Baradi.”
Jovanović tudi Baradi ni želel dati nič, na koncu mu je Polak 80.000 evrov vrnil. To se je zgodilo v četrtek, 19. februarja. Polak je šel na banko in nato Jovanoviću na sedežu podjetja SH Global izročil papirnato vrečko s 400 bankovci po 200 evrov.
Točno mesec dni pozneje, 19. marca, so med hišnimi preiskavami po neuradnih podatkih kriminalisti v Polakovem sefu našli več kot milijon evrov gotovine.
Tako kot Polak tudi Arsenovič in Barada nista želela dati izjave. Župan se je odzval na kratki novinarski konferenci dan po preiskavah.
“Ko človek prebere to odredbo, dobi občutek, da se je v občini Maribor ustanovila neka korupcijska hobotnica z ogromno lovkami. Seveda je občutek grozen, sploh če si predstavljaš, da se na ta način vodijo vse javne investicije,” je dejala mariborska mestna svetnica Lidija Divjak Mirnik.
Jovanovič, ki je bil za preiskavo ključen, vsebine še ne želi komentirati. “Na tej točki lahko povem samo eno, zelo pomembno. Če je kdor koli bil v kakršni koli obliki seznanjen s korupcijo, bil del nekih koruptivnih ravnanj, naj to naznani organom pregona. To je edini način, da se bo to bolezensko stanje, ki je v družbi, zajezilo.”
Sporna nakazila
Izsek iz odredbe. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
So bile donacije športnemu društvu in klubu Tomaža Barade, nekdanjega kandidata za predsednika olimpijskega komiteja in prijatelja Saše Arsenoviča, podkupnine za župana, ker je prijatelju omogočil posel posrednika pri zavarovanjih občinskih podjetij?
Pogosto slišimo, da šport povezuje. Ne le v gibanju, tudi pri poslu, je poročala novinarka Tarče Mateja Cankar. Tokrat je povezal dva teniška navdušenca in še navdušenca borilnih veščin. Mariborski župan Arsenovič in Jaka Dolenc, direktor in večinski lastnik velenjskega podjetja Libra Premia, sta se, kot izhaja iz policijske odredbe za hišno preiskavo, osebno dogovorila za posel zavarovalnega posredovanja za občino in občinska podjetja. Libra Premia pa je v zameno za posel županu nakazala neupravičena sredstva z donacijami za župana, je zapisano v anonimni prijavi, vključeni v odredbo. To pa kaže na “zlorabo položaja Arsenoviča za pridobivanje koristi s sistemom podkupovanja”.
Kako naj bi to potekalo, je policistom razlagal Jasmin Osmanović iz podjetja Priori Zavarovanje, ki je ta posel izgubilo. Z Arsenovičem sta se sestala v njegovi mariborski restavraciji Rožmarin in tam mu je župan “osebno povedal, da po tem, ko bodo pogodbe potekle, njegova družba Priori ne bo več sodelovala z niti enim podjetjem v okviru MOM-a”. To se je tudi uresničilo. Kot pravi Osmanović, novo podjetje je “izbral oziroma določil župan Arsenovič ob ‘špricerju’ na teniškem turnirju v Portorožu, kjer sta bila prisotna tako Saša Arsenovič kot tudi Jaka Dolenc, direktor družbe Libra Premia.”
Sporna nakazila. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Iz odredbe je razvidno, da je sklenitev tega dogovora za Osmanovića “ena mafija”.
Javno naročilo zavarovanj, vrednih okoli 5 milijonov evrov za tri leta (2024 – 2027), je nato občina oddala konec leta 2023. Že čez nekaj mesecev so sledila sumljiva nakazila Libre Premie, je policiji sporočil Urad za preprečevanje pranja denarja. Komu? Mariborskemu športnemu veljaku in osebnemu prijatelju Arsenoviča – Tomažu Baradi.
V letu 2024 je skupaj naneslo 26 tisoč evrov športnemu društvu TAE SPORT. Policija je ugotovila, da tiste mesece društvo ni izdalo nobenih drugih računov – razen Libri Premii. Nato še leto kasneje 10 tisoč evrov nakazila drugemu klubu Barade.
Jaka Dolenc je za Tarčo sporočil: “Svoje delo opravljamo strokovno in zakonito.” Da podpirajo “različna društva in organizacije v slovenskem prostoru”, leta 2024 denimo v skupni vrednosti 88 tisoč evrov, leto kasneje nekaj manj.
A kriminalisti ob sosledju teh dogodkov utemeljeno sumijo, da ima Arsenovič “prakso zahtevanja in sprejemanja nedovoljenih nagrad v obliki donacij v zameno za sklenitev poslov”.
Oglas