Foto: Lucija Rosc
Mednarodni trienale UNICUM danes odločno vstopa v svojo šesto izvedbo, ki se letos širi na nova prizorišča, predvsem pa z rekordnim odzivom umetnikov z vsega sveta na osrednjo razstavo potrjuje, da je postal prepoznavna mednarodna razstava za sodobno umetniško keramiko.
Oglas
Keramiko od nekdaj povezujemo predvsem z njeno materialno danostjo, ki ostaja pomembna prednost tega medija, obenem pa jo je prav vztrajna osredinjenost na ta vidik odtegovala ustrezni umestitvi med ostale medije sodobnega vizualnega ustvarjanja. UNICUM v resnici to presega že od samega začetka, ko ga je s prvo izvedbo leta 2009 koncipirala kiparka in vizualna umetnica Dragica Čadež Lapajne, ena osrednjih kiparskih imen slovenske umetnosti, vseeno pa se zdi, da pri letošnji, šesti ediciji, nekateri sodobni vidiki umetniške keramike posebej pridejo do izraza. Veliko del na osrednji razstavi je namreč družbenoangažirano zasnovanih in reflektirajo našo skupnost, način bivanja, prihodnost in spremembe, obenem pa ne bežijo od materialnega akcenta keramičnega medija, ampak ga poudarijo kot njegovo prednost in izkoristijo možnosti njegovega izraza.
Foto: Lucija Rosc
Mednarodni trienale UNICUM vsa ta leta prireja Narodni muzej Slovenije, letos pa prvič v partnerstvu s Centrom Rog. Odpirajo ga danes ob 18.00 v Narodnem muzeju Slovenije, ko bodo razglasili tudi letošnje nagrajence, sicer pa sta prizorišči trienala tudi Center Rog in enota muzeja na Metelkovi.
Komisija, ki je pripravila izbor del za razstavo v Narodnem muzeju Slovenije, je izbirala med rekordnimi 406 projekti, ki jih je prijavilo 255 avtoric in avtorjev iz 47 držav. Kuratorke Irene Biolchini iz Italije, Danijela Pivašević iz Nemčije in Alenka Gregorič iz Slovenije so izbrale 90 umetnikov iz več kot 30 držav.
Dokaz, da je umetniška keramika danes trdno vpeta v tokove sodobne umetnosti
“Dejstvo, da smo letos prejeli toliko prijav, potrjuje, da umetnice in umetniki trienale razumejo kot relevanten prostor za predstavitev svojih praks in za strokovni dialog z mednarodnim okoljem,” meni vodja projekta UNICUM dr. Zora Žbontar, sicer kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. To razume kot potrditev kontinuitete razstave, institucionalnega okrilja Narodnega muzeja Slovenije in hkrati kot znak, da je sodobna umetniška keramika danes trdno vpeta v širše mednarodne tokove sodobne umetnosti. Po njenem mnenju temu prispevajo kakovosten kuratorski izbor, sodelovanje priznanih strokovnjakov in povezovanje z mednarodnimi institucijami, prepričana pa je tudi, da lahko UNICUM primerjamo s sorodnimi mednarodnimi razstavami, kot so Premio Faenza, British Ceramics Biennial ali Biennale Internationale de Vallauris.
Foto: Lucija Rosc
Izbrana dela so raznolika, nekatera osrednjo pozornost usmerjajo v sam material, raziskovanje likovnih problemov in eksperimentiranje v mediju, veliko število pa jih nagovarja tudi družbenopolitična vprašanja. “Mislim, da je prav to eden zanimivejših vidikov sodobne umetniške keramike. Keramika nosi močno zgodovinsko, obrtno in lokalno identiteto, hkrati pa je danes vključena v aktualne umetniške in tehnološke tokove. Prav ta napetost med dediščino in inovacijo je lahko njena velika prednost. Sodobni umetniki in umetnice ta medij uporabljajo izrazito konceptualno – keramika postaja nosilec vsebin, likovnega raziskovanja, osebnih izkušenj, političnih komentarjev in družbene refleksije,” meni Zora Žbontar.
Keramika je vključena v sodobne umetniške tokove
Ob tem poudari, da je na razstavi vidno, da keramika ni omejena zgolj na estetiko ali funkcijo. “Nekateri avtorji raziskujejo tehnološke in formalne možnosti materiala, drugi pa ga uporabljajo kot sredstvo za razmislek o okoljskih krizah, identiteti, migracijah, družbenih odnosih ali intimnih vidikih človekovega bivanja. Prav ta raznolikost kaže, kako sodoben, odprt in relevanten medij je keramika danes. Keramika je vključena v sodobne umetniške tokove.”
Foto: Lucija Rosc
Medij, ki odpira aktualna vprašanja sodobnega sveta
Osrednja tema 6. UNICUM-a je trajnost in spodbujanje uporabe okolju prijaznih materialov in tehnik, kar je keramiki navsezadnje zapisano v DNK-ju. V času potrošnje, prenasičenosti in posledične okoljske krize ponuja keramika dobrodošel odgovor za vrnitev k prvobitnemu, organskemu in okolju prijaznemu. “Keramika je medij, ki ima zelo neposredno povezavo z naravnimi materiali, zemljo in procesi transformacije, zato se vprašanja trajnosti vanj skoraj organsko vpisujejo. Pri letošnji temi nas je zanimalo predvsem, kako umetniki in umetnice danes razmišljajo o odgovorni uporabi materialov, tehnoloških postopkih ter o odnosu med človekom, naravo in produkcijo,” razmišlja vodja projekta. Obenem pa je organizatorje, kot pove, zanimal tudi širši družbeni vidik, kako lahko umetnost keramike odpira vprašanja o prihodnosti, skupnosti, načinih bivanja in spremembah, ki jih doživljamo kot družba. “Veliko del na razstavi zato ne govori le o materialu samem, ampak skozi keramiko odpira zelo aktualna vprašanja sodobnega sveta: kdo nosi posledice napredka, kdo ima dostop do virov in ali je mogoče ustvarjati drugačne, bolj solidarne oblike sobivanja in ustvarjanja.”
Foto: Lucija Rosc
Veliko projektov, ki se predstavljajo v sklopu trienala, je nastalo z mednarodnim sodelovanjem, ki je po mnenju Zore Žbontar izredno pomembno, saj ustvarja prostor za izmenjavo znanja, izkušenj in različnih umetniških pristopov. “Keramika je področje, ki se danes zelo hitro razvija, tako na tehnološki kot konceptualni ravni, in prav stik z mednarodnim okoljem omogoča, da tudi domači prostor ostaja živ, odprt in v dialogu s sodobnimi praksami,” pojasni.
Pomembno vlogo imajo pri tem tudi sodelovanja z univerzami in izobraževalnimi institucijami. Mednarodna študentska razstava, ki poteka v okviru UNICUM-a (na ogled v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova), mladim avtorjem omogoča neposreden stik z različnimi produkcijskimi modeli, pedagoškimi pristopi in umetniškimi konteksti, kar je ključno za razvoj področja v prihodnosti. Letos so na ogled dela študentov keramike iz Turčije s Fakultete za likovno umetnost v Gölköyju v provinci Bolu, iz Nemčije z Umetniške univerze v Berlinu ter iz Slovenije z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Pedagoške fakultete v Ljubljani in Pedagoške fakultete v Mariboru, ki je nastala pod kuratorskim vodstvom docentke Danijele Pivašević. Ta pa se obenem predstavlja tudi ločeno s svojim avtorskim projektom Kroženje snovi.
Foto: Lucija Rosc
Na ogled je izbor sodobne umetniške keramike Hrvaškega združenja likovnih umetnikov uporabnih umetnosti – ULUPUH na razstavi Fragmenti narave v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova.
Poseben del razstave predstavlja poljski fokus z naslovom Oblike pomena: sodobna poljska keramika (Forms of Meaning: Contemporary Polish Ceramics), ki z izborom 13 sodobnih avtoric in avtorjev na področju sodobne keramike iz Poljske predstavlja aktualne prakse na poljskem oblikovalskem in keramičnem prizorišču. Koncept, izbor za razstavo in obrazstavni program je kurirala Mika Drozdowska, sicer kuratorica galerije SIC, specializirane za steklo in keramiko, ki deluje pod okriljem galerije BWA Wrocław – Galleries of Contemporary Art. Septembra pa na Muzejsko prihaja tudi razstava sodobne umetniške keramike iz Italije.
Foto: Lucija Rosc
“Ena največjih vrednosti UNICUM-a je prav v tem, da vzpostavlja mrežo povezav med slovenskim in mednarodnim prostorom ter ustvarja pogoje za dolgoročni razvoj sodobne umetniške keramike tudi v Sloveniji,” poudari Žbontar.
Tudi medij sodobnega oblikovanja
Prvič torej sodelujejo tudi s Centrom Rog, kjer sta na ogled dve razstavi, ki odpirata pogled na keramiko kot pomemben medij sodobnega oblikovanja predmetov za vsakdanjo uporabo.
V Centru Rog je na ogled razstava z naslovom Brezmejna uporaba, gre pa za izbor del, ki jih je opravila mednarodna tričlanska strokovna žirija v sestavi Ann Van Hoey (Belgija), Susanne Joker Johnsen (Danska) in Rok Oblak (Slovenija). Med 140 prijavljenimi avtoricami in avtorji iz 34 držav, ki so skupaj oddali 218 projektov, je žirija za razstavo izbrala 60 del 53 avtorjev iz 20 držav. Kot ob tem pravi Anja Radović, vodja projekta UNICUM iz Centra Rog, razstava Brezmejna uporaba in obrazstavni program izpostavljata projekte, ki se ukvarjajo z odgovorno rabo materialov, produkcijskimi postopki z vključevanjem novih tehnologij, alternativnimi načini žganja, eksperimentalnim razvojem glazur in dekoracije ter strategijami za zmanjševanje ali ponovno uporabo keramičnih odpadkov. Ti pristopi pa odražajo tudi širše institucionalne cilje, povezane z okoljsko odgovornostjo, krožnim oblikovanjem in trajnostno produkcijo.
Foto: Lucija Rosc
Ideja za trienale se je rodila pred dvajsetimi leti, in sicer na ekskurziji Društva keramikov in lončarjev na bienale keramike v Vallaurisu na Azurni, kjer sta kiparka Dragica Čadež Lapajne in Mateja Kos, danes direktorica Narodnega muzeja Slovenije, razmišljali, kaj bi lahko naredili za utrditev in promocijo sodobnega umetniškega ustvarjanja v keramiki. To je bila prva zamisel, dve leti pozneje, leta 2009 je UNICUM doživel prvo izvedbi v Narodnem muzeju Slovenije, takrat še pod okriljem Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Navdihnili so jih začetki sodobne keramike v južni Franciji, kjer so se zbirali znani umetniki, kot so Picasso, Miró in Chagall, zanimivo vsi trije primarno slikarji in ne kiparji.
Foto: Lucija Rosc
Sicer pa je bil Dragici Čadež Lapajne navdih za nastanek Unicuma Mednarodni muzej keramike MIC v Faenzi, ena najuglednejših ustanov na področju sodobne keramike, in njegov ustanovitelj Gaetano Ballardini. “Ballardini se je globoko zavedal, da je umetnost krona človekovega ustvarjanja. V svoj program je vključeval vodilne umetnike tistega časa: obdajali so ga keramiki, umetniki in strokovnjaki, odprti za novosti in eksperiment. Pozorno je spremljal avantgardna gibanja slikarjev in kiparjev, kar je pomembno vplivalo tudi na razvoj keramike, ki je v tem obdobju doživljala velik razcvet,” ob šesti izvedbi zapiše kiparka in pobudnica.
Tudi o tem, kako lahko keramika ponudi drugačen pogled na sodobni svet
Če so bile na začetku zgodbe trienala vse sile usmerjene v cilj, da se keramični umetnosti zagotovil status enakovredne sodobne umetniške zvrsti, je po skoraj dvajset letih, ko je UNICUM zares pomembno prispeval k razvoju umetniške keramike v polju sodobne umetnosti, dogodek pred novimi vprašanji in izzivi. Po besedah Zore Žbontar je eden ključnik, kako še naprej razvijati prostor za raziskovanje, eksperiment in mednarodni dialog. Pomembno vprašanje je tudi, kako keramiko približati novim občinstvom ter jo umeščati v širše razprave o sodobni umetnosti in družbi. Prav tako je treba razmišljati, kako lahko prav keramika zaradi svoje specifične materialnosti, zgodovinske kontinuitete ter neposrednega odnosa do prostora, telesa in narave ponudi drugačen pogled na sodobni svet. Pozabiti pa ne gre niti na vprašanje, kako ohranjati ravnovesje med tradicijo in sodobnimi pristopi, pravi. Pomemben izziv za prihodnost je tudi podpora mlajšim generacijam umetnic in umetnikov ter ustvarjanje institucionalnih pogojev za produkcijo, raziskovanje in mednarodno mobilnost, še meni. In prepričana je, da lahko razstavni projekt UNICUM dolgoročno vpliva na razvoj področja, na izobraževanje in na širše razumevanje umetniške keramike.
Intervju z Alenko Gregorič
Kratek intervju z Alenko Gregorič, sokuratorico razstave v Narodnem muzeju Ljubljana, sicer pa tudi umetniško vodjo Cukrarne:
Žirija oz. kuratorice osrednje razstave ste izbirale med 406 deli, kar daje dovolj širok vpogled v aktualno produkcijo na področju umetniške keramike. Kako bi jo opisali? Kakšne trende prepoznavate?
Presenečena sem bila nad številom prijavljenih del. Glede na moje dosedanje izkušnje gre za res dober odziv in spodbudno dejstvo, da je keramika še kako prisotna ter da ima UNICUM pomembno vlogo v mednarodnem umetniškem prostoru. Dela, ki so prispela na odprti poziv, govorijo v prid dejstvu, da je aktualna produkcija umetniške keramike izjemno heterogena. Umetniki keramike ne uporabljajo več zgolj kot materiala za oblikovanje objektov, temveč kot nosilca različnih stališč, osebnih izkušenj in družbenih komentarjev, od vprašanj ekologije, migracij in identitete do občutka negotovosti sodobnega časa. Obenem je zanimivo, da se številni avtorji ne odpovedujejo materialni specifičnosti keramike, ampak jo vključujejo v samo vsebino dela. Krhkost, lomljivost, proces transformacije ali odnos med trajnostjo in razpadom pogosto postanejo del konceptualnega jezika dela. Zdi se mi, da sodobna keramična produkcija vse bolj samozavestno vstopa v širši prostor sodobne umetnosti, pri čemer se odmika od potrebe po legitimaciji skozi obrtno virtuoznost in vse bolj poudarja vsebinski, konceptualni in raziskovalni potencial medija.
Tudi zunaj trienala imate kot umetniška vodja Cukrarne širok pregled nad svežo produkcijo sodobne vizualne umetnosti – kakšno mesto bi rekli, da zavzema v tem polju danes keramična umetnost, je veliko prisotna ali je poseganje po tem mediju prej redkost?
Keramika je v zadnjih letih vsekakor bolj prisotna kot pred desetletjem ali dvema, vendar še vedno nima povsem enakovrednega položaja kot nekateri drugi mediji sodobne umetnosti. Po eni strani opažamo izrazit mednarodni porast zanimanja zanjo, tako v galerijskem sistemu kot na bienalih – prav na zadnjem beneškem bienalu najdemo izrazito veliko del iz keramike – ter na velikih institucionalnih razstavah, po drugi strani pa je njeno razumevanje in vrednotenje še vedno pogosto vezano na predstavo keramike kot področja, ki je bližje obrtni ali uporabni produkciji kot sodobni umetnosti. Zanimivo je, da veliko umetnikov danes posega po keramiki prav zato, ker nosi določeno zgodovinsko in simbolno težo. Gre za medij, ki je povezan z zemljo, procesom, časom in krhkostjo, hkrati pa ima močno kulturno in civilizacijsko zgodovino. V sodobni umetnosti je zato keramika pogosto prisotna ravno tam, kjer umetnike zanima odnos med materialnostjo in konceptom, med intimnim in občim ali med arhaičnim in sodobnim. Prepoznati je mogoče tudi izrazito interdisciplinarnost, saj se povezuje z videom, zvokom, performansom ali prostorskimi postavitvami, zato jo danes težko razumemo kot izolirano področje znotraj umetnosti. Kljub temu pa je še vedno manj prisotna kot na primer video, fotografija ali instalacija, predvsem zato, ker se pri keramiki še vedno pogosto najprej govori o mediju samem in šele nato o vsebini dela. Ravno zato so manifestacije, kot je UNICUM, pomembne tudi zato, ker keramiko izpostavlja kot polnopravno sodobno umetniško prakso.
V veliko razstavljenih delih se odraža družbenokritični odziv. Glede na to, da v katalogu zapišete, da se keramična umetnost še vedno vrednoti predvsem skozi materialni, manj vsebinski vidik, ali ste pri izboru sledile tudi temu, da izpostavite čim več del, kjer ni v ospredju samo vprašanje medija oz. materiala, ampak predvsem vsebina, ali pa se je to pri izboru spontano in samo od sebe izkristaliziralo?
Vedno, ko si spoprijet z veliko količino prijavljenih del, je treba ujeti ritem, ki bo od prvega do zadnjega prijavljenega dela ohranjal enake standarde branja, interpretacije in vrednotenja. Zato sprva pregledam vsa dela brez točkovanja, brez postavljanja internih kriterijev in meril. Šele v naslednjem koraku, po vpogledu v celotno produkcijo, začnem ocenjevanje posameznih del. Pri izboru nisem izhajala zgolj iz tehnične dovršenosti ali vprašanja obvladovanja materiala, ampak predvsem iz tega, kako delo deluje kot umetniška izjava ter kako artikulira in reflektira sodobnost. Ob tem pa je res, da se je skozi sam proces izbora zelo jasno pokazalo, da veliko avtorjev danes keramiko uporablja predvsem kot medij za artikulacijo vsebine in ne več kot demonstracije tehnične dovršenosti. Medij je še vedno pomemben, vendar ni več cilj sam po sebi, ampak postaja nosilec pomena.
Umetnost se je že davno osvobodila vrednotenja na podlagi zahtevnosti obdelave samega materiala. Zakaj menite, da se keramika tega materialnega vidika še vedno ne more povsem otresti in koliko dogodki, kakršen je UNICUM, uspevajo premikati takšne percepcije?
Keramika nosi zelo specifično zgodovinsko breme. Dolgo je bila razumljena predvsem skozi obrt, uporabnost in tehnološko znanje, zato je njena recepcija še danes močno vezana na vprašanje materiala in tehnične izvedbe. Čeprav je sodobna umetnost skozi avantgardna in neoavantgardna gibanja 20. stoletja radikalno razširila razumevanje umetniškega dela ter premaknila poudarek od virtuoznosti k ideji, konceptu in kontekstu, se zdi, da keramika v kolektivni zavesti še vedno ni povsem prestopila tega praga. Ravno zato so manifestacije, kot je UNICUM, izjemno pomembne, saj materialnost keramike postavljajo v širši kontekst sodobne umetnosti. Pomembno je, da keramika ni predstavljena zgolj kot področje tehnološke odličnosti, ampak kot prostor kritične misli, konceptualnih raziskav in sodobnih umetniških pozicij. UNICUM po eni strani ohranja jasno medijsko identiteto, po drugi pa keramiko odpira širšim družbenim in umetniškim vprašanjem.
Oglas