Rezultat volitev bi bil v primeru vnovičnega glasovanja znova tesno izenačen, kaže javnomnenjska raziskava, ki jo je za Siol pripravil Valicon. Prva izbira največjega števila vprašanih bi bila stranka Gibanje Svoboda, tik za njo pa Slovenska demokratska stranka (SDS). V državni zbor bi se poleg že uvrščenih prebila tudi Piratska stranka Slovenije. Med opredeljenimi udeleženci volitev bi bil rezultat nekoliko drugačen, pred Robertom Golobom bi z nekaj odstotki prednosti slavil Janez Janša.

Če bi bile volitve v času zbiranja podatkov ankete, ki je potekalo med 8. in 12. majem, bi največ vprašanih (22,9 odstotka) svoj glas namenilo Gibanju Svoboda, le 0,3 odstotne točke manj pa stranki SDS (22,6 odstotka). Razmerje moči med strankama bi bilo tako znova praktično izenačeno.

V parlament tudi Pirati

Sledijo skupna lista NSi, SLS in Fokus z osmimi odstotki ter SD s sedmimi odstotki. Stranka Resni.ca bi dobila 6,8 odstotka glasov, skupna lista strank Levica in Vesna 5,5 odstotka, Demokrati Anžeta Logarja pa 4,2 odstotka. V državni zbor bi se uvrstilo osem strank, poleg omenjenih bi parlamentarni prag s 4,3 odstotka glasov tokrat prebila tudi Piratska stranka Slovenije.

Pod pragom za vstop v parlament bi ostale stranke Prerod (2,9 odstotka), SNS (2,5 odstotka), Mi, socialisti! (1,2 odstotka), Koalicija alternativa za Slovenijo (0,8 odstotka) in Glas upokojencev (0,8 odstotka). Drugo stranko, ki ni na seznamu, bi volilo 0,9 odstotka vprašanih, 9,7 odstotka pa se jih na vprašanje ni opredelilo. 

Med opredeljenimi več podpore Janši

Nekoliko drugačen vrstni red pa je na lestvici opredeljenih udeležencev volitev. Glede na rezultate bi se v parlament uvrstilo sedem strank, največjo podporo pa bi zabeležila SDS z 28 odstotki. Gibanje Svoboda bi obkrožilo nekoliko manj vprašanih, in sicer 25,8 odstotka.

Skupni listi NSi, SLS in Fokus bi vprašani namenili 10,6 odstotka glasov, stranki SD 8,4 odstotka, skupni listi Levice in Vesne pa 7,2 odstotka. Sledita še stranki Resni.ca s 4,9-odstotno podporo in Demokrati s 4,4-odstotno.

Visoka volilna udeležba

Če pogledamo še rezultate glede udeležbe na volitvah. Več kot polovica (51 odstotkov) vprašanih bi se ponovnih volitev zagotovo udeležila, dodatnih 21,9 odstotka pa je odgovorilo, da bi se jih udeležili po vsej verjetnosti. Na drugi strani 14,6 odstotka vprašanih meni, da se volitev verjetno ne bi udeležili, zagotovo pa jih na volišča ne bi prišlo 12,5 odstotka.