Predsednik uprave Darsa Andrej Ribič in ministrica za infrastrukturo, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek. Foto: Borut Živulovič/Bobo
Predsednik uprave Darsa Andrej Ribič je poudaril, da se Slovenija spopada s posledicami dolgoletnega zanemarjanja vlaganj v cestno in prometno infrastrukturo. Kot je spomnil, je stroka že pred dvema desetletjema opozarjala, da bo nadaljevanje takšnih trendov pripeljalo do resnih težav, kar se zdaj tudi uresničuje. Po njegovih besedah se Slovenija hkrati spopada z nujnim vzdrževanjem, obsežnimi obnovami in gradnjo novih cestnih kapacitet, kar ustvarja dodatne pritiske na sistem, ki je že tako obremenjen.
Oglas
Ribič je posebej izpostavil počasne in zapletene postopke umeščanja v prostor, ki po njegovih besedah predstavljajo največjo oviro pri hitrejši izvedbi projektov. Dve tretjini časa naj bi šlo za administrativne postopke, šele preostanek pa za dejansko gradnjo. Zaradi tega so zastoji na cestah po njegovih besedah neizogibni. Dars naj bi dela načrtoval več let vnaprej, letošnji projekti pa potekajo po usklajeni časovnici, pri čemer ostajata pretočnost in varnost ključni prioriteti.
Ob tem je opozoril tudi na stanje v slovenski gradbeni stroki. Spomnil je, da je Slovenija pred leti izgubila tri velika gradbena podjetja, ki so bila sposobna izvajati najzahtevnejše infrastrukturne projekte. Danes pa je Dars pogosto v situaciji, ko ne more zagotoviti niti ene polne izmene, kaj šele dveh ali nočnega dela, čeprav si prizadevajo povečati učinkovitost. To je tudi razlog, zakaj se dela ne izvajajo v obsegu, ki bi ga javnost pričakovala.
Nedavna inšpekcija je sicer zaznala nekaj pomanjkljivosti, vendar jih je DARS večino že odpravil, preostale pa bo v roku enega do dveh dni. Ribič je poudaril, da inšpekcija ni ugotovila bistvenega zmanjšanja prometne varnosti ali povečanja tveganja za udeležence v prometu.
“Največ preglavic v zaporah predstavljajo nedisciplinirani in objestni vozniki. Ko smo poostrili nadzor, smo ugotovili, da se je število prometnih nesreč drastično zmanjšalo in v zaporah nismo imeli nobenih težav,” je dejal. Ribič predvideva, da bo s kombinacijo boljšega načrtovanja, večje učinkovitosti in doslednega nadzora mogoče postopoma izboljšati razmere na slovenskih cestah, čeprav bo prehodno obdobje za voznike zahtevno.
Predstavitev poročila o stanju na deloviščih na slovenskih avtocestah in hitrih cestah. Foto: Zajem zaslona
Potrebno je boljše obveščanje javnosti
Ministrica za infrastrukturo, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek je poudarila, da so največji problemi v zaporah predvsem nespoštovanje omejitev hitrosti in varnostne razdalje.
Po njenem mnenju bi lahko na Primorskem razmere nekoliko omilili tudi z boljšim obveščanjem javnosti, saj vozniki pogosto niso pravočasno seznanjeni s prometnimi razmerami. Trenutno je na avtocestah in hitrih cestah devet zapor, od tega jih je šest urejenih po enakem sistemu kot pri Postojni, tri pa po sistemu ena plus ena, ker širina pasov tam ne omogoča drugačne ureditve.
Bratušek je poudarila, da so vsa delovišča urejena skladno s pravilnikom iz leta 2016, ki že deset let določa enaka pravila za postavitev zapor. Agencija za varnost prometa je ministrstvu posredovala več priporočil za dolgoročne izboljšave, ki jih bodo strokovnjaki zdaj proučili in preverili, ali pravilnik potrebuje posodobitve. Ob tem se je ministrica podrobneje dotaknila ugotovitev inšpektorata, ki je zaznal nekaj napak pri postavitvi signalizacije. Dars je dobil nalogo, da jih odpravi, in po njenih besedah je večina že odpravljena.
“Druga stvar, ki jo inšpektorat omenja, je, da v elaboratih, ki so potrebni za cestne zapore, manjkajo določeni podatki. Predvsem podatek, kje mora točno stati prometni znak. Tu apelirajo, na pripravljavce in Dars, da so pri pripravi oziroma potrjevanju elaboratov, bolj pazljivi,” je dejala.
Manjša odstopanja so, kot je povedala, tudi pri meritvah širine pasov, ki pa niso vplivala na prometno varnost. “Opaženo je bilo izrazito nespoštovanje cestnoprometnih predpisov, še posebej se to nanaša na spoštovanje omejitev hitrosti in vzdrževanje primerne varnostne razdalje med vozili,” je dodala.
Bratušek je tudi pojasnila, da je vlada sprejela več sklepov in med drugim Darsu naložila, naj pri vseh projektih spoštuje pogodbene vrednosti in roke ter jih, kjer je mogoče, tudi skrajša.
Ob tem je poudarila, da se v tem mandatu izvajajo rekordno velike investicije v prometno infrastrukturo.
“Vse, kar delamo na prometni infrastrukturi, delamo predvsem zaradi varnosti tistih, ki to infrastrukturo uporabljajo. Enako se nam dogaja na železnici, kjer smo tudi zamudili desetletje ali dve in je tudi zdaj ogromno projektov. Točka, kjer nisem bila uspešna, je skrajšanje roka izvedbe investicij. Zelo sem se trudila. Več sestankov s strokovnjaki sem imela in vedno naletimo na ovire, odpor strokovnjakov, se pravi tistih, ki pripravljajo projekt, ki ga nadzorujejo, projektantov, inženirjev,” je še pojasnila Bratušek.
688 prekoračitev hitrosti v treh dneh
Namestnik generalnega direktorja Policije Beno Meglič je poudaril, da se Slovenija letos spoprijema z izrazito povečano obremenjenostjo avtocestnega omrežja, pri čemer so posebej zahtevni odseki, kjer potekajo obnovitvena dela in so postavljene delovne zapore.
Prav na teh območjih policija zaznava povečana tveganja za prometne nesreče, ki so najpogosteje posledica neupoštevanja omejitev hitrosti, prekratke varnostne razdalje in neustreznega ravnanja voznikov v gostem prometu.
Policija območjem zastojev pred delovnimi zaporami po njegovih besedah namenja posebno pozornost. Zaradi povečanega števila nesreč je bila pri Postojni okrepljena prisotnost policijskih patrulj, hkrati pa je bila izvedena podrobna analiza prometnih nesreč na območju zapore in v trikilometrskem pasu pred njo v obeh smereh. Analiza, ki zajema obdobje od 1. marca do 8. maja 2026, je pokazala, da je bilo v tem času obravnavanih 29 prometnih nesreč s posledicami, od tega ena s hudimi telesnimi poškodbami, dve z lažjimi poškodbami in 26 z materialno škodo. V 30 primerih je šlo za manjše poškodbe vozil ali prometne opreme. V 18 primerih pa vzroka nesreče ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti.
Največji vpliv na pretočnost imajo nesreče, pri katerih vozila obstanejo na vozišču. Takšnih je bilo v analiziranem obdobju 29, od tega 17 v smeri Kopra in 12 v smeri Ljubljane. Analiza je potrdila, da sta glavna vzroka neprilagojena hitrost in neustrezna varnostna razdalja. V delovni zapori je hitrost omejena na 60 kilometrov na uro, zoženi pasovi pa vožnjo z večjo hitrostjo spremenijo v resno tveganje. Kljub temu policija še vedno zaznava množične prekoračitve hitrosti.
“Nekateri vozniki pred delovno zaporo ne upoštevajo znižanih omejitev hitrosti oziroma vozijo na prekratki varnostni razdalji, ki seveda ne omogoča pravočasnega in varnega ustavljanja.
V delovni zapori je namreč hitrost omejena na šestdeset kilometrov na uro. Zaradi zoženih prometnih pasov vožnja z večjo hitrostjo predstavlja povečano tveganje za nastanek prometnih nesreč. V opravljenem nadzoru smo ugotovili, da še vedno prihaja do nespoštovanja omejitve hitrosti. Pretekli konec tedna je bilo v treh dneh ugotovljenih 688 prekoračitev največje dovoljene hitrosti,” je pojasnil Meglič.
Poročilo o stanju na deloviščih na slovenskih avtocestah in hitrih cestah
Ministrstvo za infrastrukturo je v četrtek sporočilo, da ugotovitve ministrstva za notranje zadeve, policije, Darsa, AVP-ja ter izvedenih inšpekcijskih nadzorov nakazujejo, da trenutna delovišča na slovenskih avtocestah in hitrih cestah “predstavljajo pomemben izziv z vidika prometne varnosti in pretočnosti prometa, zlasti na prometno najbolj obremenjenih odsekih primorske avtoceste”.
“Analize kažejo, da je večina začasnih prometnih ureditev izvedena skladno z veljavnimi predpisi in strokovnimi smernicami, pri čemer sistem vodenja prometa C2+2 kljub zoženim prometnim pasovom omogoča bistveno večjo prepustnost prometa kot alternativne rešitve z enim prometnim pasom v vsako smer,” so po četrtkovi seji vlade sporočili z ministrstva za infrastrukturo.
Oglas