V prvem četrtletju sta se povečala izvoz in uvoz. Foto: Shutterstock
Po desezoniranih podatkih se je BDP v prvih treh mesecih letos na četrtletni ravni povečal za 0,7 odstotka, medletno pa za 3,1 odstotka. Rast je bila tako precej višja od povprečja v evrskem območju in celotnem EU-ju, kjer je bila rast na četrtletni ravni 0,1- oz. 0,2-odstotna, medletno pa 0,8-odstotna.
Oglas
Slovenija je bila tako po rasti med državami z najvišjimi stopnjami rasti. Evropski statistični urad Eurostat je sicer doslej prejel podatke za 20 od 27 držav EU-ja, v medletni primerjavi pa je med njimi ob Sloveniji triodstotno rast imel le še Ciper. Rast v prvem četrtletju je bila tudi bistveno višja kot v predhodnih obdobjih, pomemben dejavnik tega pa je tudi dejstvo, da je bilo lansko prvo trimesečje gospodarsko zelo šibko, saj se je BDP medletno zmanjšal za 0,6 odstotka.
Boštjančič: Rast BDP-ja je rezultat investicij in odpornosti gospodarstva
Zadnje podatke o rasti BDP-ja je v izjavi za javnost komentiral tudi minister za finance Klemen Boštjančič, ki opravlja tekoče posle. “Danes smo dobili zelo jasen in konkreten odgovor na vse katastrofalne napovedi, ki jih poslušamo zadnja leta, predvsem pa zadnje mesece, še bolj pa zadnje tedne,” je poudaril. “Na eni strani smo ves čas poslušali, da slovensko gospodarstvo izgublja sapo, da podjetja množično zapirajo vrata, da investicije stojijo, da se država duši pod lastnimi ukrepi in da Slovenija izgublja razvojni potencial. Danes pa imamo pred seboj uradne podatke Statističnega urada Republike Slovenije in številke govorijo same zase,” je dodal.
Namesto stagnacije, recesije in zloma gospodarstva je Slovenija, kot je poudaril minister v odhajanju, v prvem četrtletju letošnjega leta po doslej objavljenih podatkih Eurostata dosegla najvišjo rast BDP-ja v EU-ju. “To ni rezultat naključja, to je rezultat stabilnega okolja, visoke zaposlenosti, aktivne investicijske politike države in odpornosti slovenskega gospodarstva,” je prepričan. Ob tem je dodal, da rast prihaja iz domačega trošenja, iz investicij in iz zaupanja ljudi v prihodnost.
“Gospodarstvo ne potrebuje politike strahu, ampak stabilno okolje, zaupanje in odgovorno državo,” je ob številnih katastrofalnih napovedih za slovensko gospodarstvo poudaril Boštjančič. Foto: STA (zajem zaslona)
Boštjančič je dejal, da je posebej vesel, da raste potrošnja gospodinjstev. Podatki Sursa kažejo, da ljudje več kupujejo predvsem trajne dobrine, medtem ko so se, kot je spomnil minister, pred enim letom, “kljub temu da je bilo več denarja”, ljudje na globalne razmere odzvali konservativno. Rastejo tudi investicije podjetij in države. Kot je poudaril, so posebej pomembne visoke investicije države. Investicije v osnovna sredstva so se povečala za več kot 12 odstotkov, investicije v zgradbe in objekte pa za več kot 20 odstotkov. “To torej ni gospodarstvo, ki stoji. Je gospodarstvo, ki investira, ki gradi,” je poudaril.
Navedel je podatek, da so ves mandat te vlade investicije sektorja država višje od pet odstotkov BDP-ja, kar da je bila strateška odločitev v začetku mandata. Pomemben signal je po njegovih besedah tudi trg dela. “Po štirih četrtletjih upadanja zaposlenost ponovno raste, to pomeni nova delovna mesta in dodatno zaupanje v gospodarsko aktivnost,” je dejal. Boštjančič je ob tem poudaril, da ne želi ustvarjati slike, da izzivov ni. “So in jih poznamo, še posebej v delu evropskega industrijskega okolja, izvozne konkurenčnosti in negotovosti na mednarodnih trgih. Prav zato je toliko pomembneje, da se držimo odgovorne ekonomske politike in stabilnih javnih financ,” je povedal.
Slovenija raste hitreje od večine evropskih držav, rast poganjajo domače investicije, potrošnja in zaposlenost, in to v obdobju, ki ga zaznamujejo geopolitična negotovost, energetski pretresi in ohlajanje evropskega gospodarstva, je dejal Boštjančič. “To ne pomeni, da smo lahko mirni in nič ne delamo, pomeni pa, da moramo biti pri ocenah realni,” je opozoril in dodal, da dejstva kažejo, da slovensko gospodarstvo ostaja odporno, javne finance stabilne, država pa razvojno aktivna. Na ministrstvu bodo po njegovih besedah še naprej vodili politiko, ki temelji “na stabilnosti, predvidljivosti in podpori razvoju brez dramatiziranja, brez ustvarjanja panike in na podlagi dejstev”. “Gospodarstvo ne potrebuje politike strahu, ampak stabilno okolje, zaupanje in odgovorno državo,” je povedal.
Glede gibanj do konca letošnjega leta je izrazil upanje, da bo podobno politiko – med drugim s strateškim vlaganjem države – vodila tudi naslednja vlada ter da bi manj “zganjali paniko med ljudmi” in bi povečali zaupanje v državo. Pričakuje, da bo gospodarska rast letos takšna oz. nekoliko višja od zadnjih napovedi mednarodnih organizacij, ki govorijo o dvoodstotni rasti. “Izzivov imamo dovolj. Želim si, da se s temi izzivi ukvarjamo in jim odgovarjamo ter da pustimo politikantstvo ob strani,” je pozval.
V prvem četrtletju povečanje domače potrošnje ter tako izvoza kot uvoza
V celotnem letu 2026 naj bi sicer Slovenija zaradi vojne na Bližnjem vzhodu po najnovejših ocenah domačih in tujih analitikov zabeležila nekaj nižjo gospodarsko rast od prvotnih napovedi. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je v začetku marca znižal svojo napoved rasti slovenskega BDP-ja z 2,1 na dva odstotka, Mednarodni denarni sklad pa sredi aprila z 2,2 prav tako na dva odstotka. Nekaj dni pozneje so na dva odstotka znižali napoved letošnje gospodarske rasti tudi v Gospodarski zbornici Slovenije.
Domača potrošnja se je sicer v prvih treh mesecih letos medletno povečala za 3,7 odstotka, k čemur sta po pojasnilih statistikov pozitivno prispevali tako povečanje končne potrošnje za 3,2 odstotka kot rast bruto investicij za 5,6 odstotka. Poraba gospodinjstev je šla navzgor za 2,7 odstotka. Izdatki gospodinjstev za nakupe na domačem trgu so zrasli v vseh skupinah izdelkov, najizraziteje pri trajnih proizvodih, kot so avtomobili in pohištvo, kjer so statistiki zabeležili šestodstotno rast. Izdatki za nakupe poltrajnih proizvodov so se povečali za 2,4 odstotka, pri storitvah za 2,0 odstotka in pri netrajnih proizvodih za 1,9 odstotka. Izdatki države za končno potrošnjo so se medtem povečali za 3,9 odstotka.
Sorodna novica
Umar minimalno, za 0,1 odstotne točke, znižal napoved rasti BDP-ja
Znotraj rasti bruto investicij so bruto investicije v osnovna sredstva narasle za 12,6 odstotka, kar je po besedah Martina Bajžlja iz statističnega urada nova najvišja rast po drugem četrtletju leta 2021. K rasti v tem segmentu so največ prispevale investicije v zgradbe in objekte. Te so se skupno dvignile za 20,7 odstotka, od tega v stanovanjske zgradbe za 3,9 odstotka ter v druge zgradbe in objekte za 27,6 odstotka. Investicije v opremo in stroje so se povečale za 8,2 odstotka. Med temi so investicije v transportno opremo zrasle za 8,3 odstotka, naložbe v drugo opremo in stroje pa za 8,1 odstotka. Učinek spremembe zalog na gibanje BDP-ja je bil medtem negativen. Rast je znižal za 1,4 odstotne točke.
V prvem četrtletju sta se povečala izvoz in uvoz. Izvoz se je povečal za 0,7 odstotka, od tega se je izvoz blaga povečal za 1,8 odstotka, izvoz storitev pa je upadel za 2,9 odstotka. Uvoz je medtem narasel za 1,5 odstotka, pri čemer je uvoz blaga zrasel za 2,1 odstotka, uvoz storitev pa je upadel za 1,1 odstotka. Zaradi hitrejše rasti uvoza kot izvoza je menjava s tujino rast zniževala, in sicer za 0,5 odstotne točke.
Dodana vrednost v prvih letošnjih treh mesecih je bila medletno višja za 2,6 odstotka. Najvišjo rast, 15-odstotno, je zabeležilo gradbeništvo. V predelovalnih dejavnostih je šla po lanskem upadanju medletno navzgor za 1,4 odstotka, v trgovini in popravilih vozil, prometu in skladiščenju ter gostinstvo pa je bila skupno višja le za 0,3 odstotka.
Statistični urad je ob podatkih o BDP-ju objavil tudi podatke o zaposlenosti. Skupno je bilo v prvem četrtletju zaposlenih približno 1,097 milijona oseb. Po štirih četrtletjih upadanja se je zaposlenost glede na prejšnje trimesečje povečala, in sicer za 0,4 odstotka oz. za okoli 4000 oseb.
Vojna na Bližnjem vzhodu marca še ni vidneje vplivala na gospodarsko aktivnost
Da je gospodarska rast v začetku leta spodbudna, so v odzivu na objavljene podatke o gibanju BDP-ja v prvem četrtletju zapisali tudi na Banki Slovenije. Ob tem so opozorili, da so se kljub ugodni gospodarski rasti v prvem četrtletju obeti za gospodarsko rast v celotnem letu poslabšali zaradi povečane geopolitične negotovosti, višjih cen energentov, manj ugodnega mednarodnega okolja in slabših javnofinančnih gibanj.
Banka Slovenije bo svoje nove makroekonomske napovedi predstavila junija. Decembra lani je za letos pričakovala 2,2-odstotno rast, so pa vmes nekatere ustanove, med drugim Urad RS za makroekonomske analize in razvoj in Mednarodni denarni sklad, svoje ocene rasti že poslabšale na 2,0 odstotka.
Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa je sporočil, da je rast je presegla pričakovanja predvsem zaradi okrepitve izvozne aktivnosti, zmerna rast zasebne potrošnje pa se je nadaljevala. “Vojna na Bližnjem vzhodu marca še ni vidneje vplivala na gospodarsko aktivnost, rast cen energentov se je odražala predvsem v inflaciji in trgovini z motornimi gorivi, motnje v dobavnih verigah pa so šele začele povečevati stroškovne pritiske,” ob tem sporočili z Umarja.
“Kazalniki razpoloženja v evrskem območju so se začeli poslabševati že marca, zlasti v storitvenem sektorju in pri potrošnikih, v Sloveniji pa aprila, za zdaj izraziteje pri potrošnikih,” so dodali in opozorili, da so tudi gospodarski obeti za trgovinske partnerice slabši kot pred začetkom vojnega konflikta.
Vrednost gradbenih del v prvem četrtletju višja za petino
Surs je objavil tudi podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del, ki je bila v prvih treh mesecih za 20,6 odstotka višja kot v enakem obdobju lani. Pri tem je porasla vrednost vseh vrst gradbenih del, najbolj pri inženirskih objektih, kjer je bila rast 30,2-odstotna. Pri specializiranih gradbenih delih je bila medtem rast 18,1-odstotna, na stavbah pa je bila vrednost 15,7 odstotka višja kot v lanskih prvih treh mesecih.
Marca je bila vrednost gradbenih del za 3,3 odstotka višja kot februarja. Tudi v tem primeru so se zvišale vrednosti vseh vrst del: pri specializiranih gradbenih delih za 4,5 odstotka, gradnji inženirskih objektov za 2,6 odstotka in stavbah za 0,8 odstotka. V primerjavi z marcem lani je vrednost opravljenih gradbenih del porasla za 29,6 odstotka. Tudi v tej primerjavi so se zvišale vrednosti vseh vrst del, in sicer pri gradnji inženirskih objektov za 34,7 odstotka, specializiranih gradbenih delih za 28 odstotkov in pri delih na stavbah za 26,8 odstotka.
Slovenija aprila z največjim padcem zaupanja potrošnikov v EU-ju
Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov se je aprila v primerjavi s predhodnim mesecem znižala za 10 odstotnih točk. Gre za tretji največji mesečni upad v zadnjih desetih letih, je objavil državni statistični urad. Slovenija je imela aprila z desetimi odstotnimi točkami tudi največji padec vrednosti kazalnika med vsemi članicami EU-ja.
Podobno izrazit mesečni upad, in sicer za 12 odstotnih točk, so statistiki nazadnje zaznali marca 2022. Največjega, in sicer za 23 odstotnih točk, pa aprila 2020. Vsa omenjena znižanja so po njihovih pojasnilih sovpadala s pojavom ali zaostritvijo mednarodnih kriz: epidemijo covida-19 in energetskima krizama zaradi vojne v Ukrajini ter vojne z Iranom in posledičnega zapiranja Hormuške ožine.
Sorodna novica
Statistika lanskega poslovanja slovenskih podjetij: večji neto dobički v vseh dejavnostih
Aprila so se tako poslabšali vsi sestavni deli kazalnika zaupanja, najbolj pa ponovno pričakovanja o gospodarskem stanju v Sloveniji (za 19 odstotnih točk) in o prihodnjem finančnem stanju v gospodinjstvih (za 15 odstotnih točk). V primerjavi s prejšnjima krizama je bilo zaznati tudi nekoliko večji upad vrednosti kazalnika o finančnem stanju v gospodinjstvu v zadnjih 12 mesecih. Med kazalniki, ki niso sestavni del kazalnika zaupanja, se je najbolj znižala ocena verjetnosti za varčevanje v prihodnjih 12 mesecih. Dve tretjini oz. 67 odstotkov vprašanih sta odgovorili, da ni verjetno, da bodo v tem obdobju kaj privarčevali. Letošnjega marca je tak odgovor podalo 60 odstotkov vprašanih.
Na ravni EU-ja se je vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov v mesečni primerjavi prav tako najbolj znižala aprila 2020, in sicer za 13 odstotnih točk. Poslabšanje razpoloženja potrošnikov je bilo zaznano v vseh članicah, najizraziteje na Madžarskem, za 32 odstotnih točk, najmanj pa na Švedskem, za dve odstotni točki. Marca 2022 se je zaupanje potrošnikov tako na skupni ravni EU-ja kot v Sloveniji mesečno poslabšalo za 12 odstotnih točk. Tudi takrat je bil upad zaupanja zaznan v vseh članicah EU-ja. Največji je bil v Španiji in na Portugalskem (v obeh za 20 odstotnih točk), najmanjši pa na Poljskem in Hrvaškem.
Letos aprila je bilo znižanje vrednosti kazalnika zaupanja manj izrazito kot v prejšnjih primerih, še vedno pa je to eden največjih mesečnih upadov vrednosti v zadnjih 10 letih. Zaupanje potrošnikov se je poslabšalo v večini držav, v petih pa se je izboljšalo. Največji padec med vsemi članicami, za 10 odstotnih točk, se je tokrat zgodil v Sloveniji.
Oglas