Državni svet. Foto: Državni svet/Facebook
Državni svetniki iz vrst delojemalcev o predlogu odložilnega veta menijo, da bodo negativne posledice občutili predvsem zaposleni z nižjimi in srednje visokimi dohodki, starejši delavci pred upokojitvijo, upokojenci in mladi.
Oglas
Po mnenju predlagateljev veta gre v večjem delu intervencijskega zakona za poskus sprejema rešitev, ki družbi ne bodo prinesle nič pozitivnega. “Ravno obratno – gre za globoke in grobe ter s stroko in širšo javnostjo neusklajene posege v temeljne sisteme socialne države v prid zelo ozkemu delu interesov v družbi,” so zapisali v predlogu za veto.
Ob tem opozarjajo, da je bil postopek sprejemanja izjemno hiter, saj je bil zakon sprejet v manj kot dveh tednih, kar je skoraj izključilo sodelovanje javnosti. Sindikalisti niso bili vabljeni na obravnavo v okviru skupnega odbora, zato so “morali na licu mesta malodane izsiliti možnost, da na sicer javni seji predstavijo svoja stališča, povrhu v precej omejenem času petih minut, marsikateri deležnik pa ni dobil niti te priložnosti,” so navedli in dodali, da je ni nič bolje odnesel državni svet, ki je bil sicer vabljen na sejo, a mnenja ni imel možnosti ne oblikovati ne predstaviti, saj je postopek tekel prehitro.
“Dejstvo je tudi, da je bilo stališč zainteresirane javnosti veliko, da so bila večinoma do predlaganih rešitev odklonilna in da sta bila tako predlagatelj kot predsedujoči skupnemu odboru DZ-ja z njimi predhodno pisno seznanjena. Težko bi torej trdili, da je bila izločitev zainteresirane javnosti iz postopka obravnave predloga zakona posledica njune nevednosti ali neseznanjenosti z vsem navedenim,” so poudarili.
Delojemalci v predlogu vata opozarjajo še na neprimerno uporabo t. i. omnibus zakonodajne tehnike, ki združuje nepovezane vsebine, ter na morebitno izogibanje referendumu.
“V tem primeru zloraba omnibus tehnike noveliranja dosega ustavno povsem nesprejemljive razsežnosti, saj učinkuje kot vnaprejšnje onemogočenje referenduma o rešitvah iz zakona, ki posegajo v temeljne družbene sisteme. Predlagatelj oziroma zakonodajalec sta s takšnim pristopom na nedopusten način poskusila izigrati pravico do referendumskega odločanja ljudstva o vsebinsko samostojnih in občutljivih rešitvah iz zakona,” so še navedli.
V nadaljevanju so opozorili še na ustavno spornost nekaterih določb. Med njimi so po njihovih besedah predvideno avtomatično prenehanje pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za pridobitev starostne pokojnine, ureditev regresnih zahtevkov in začasno prenehanje uporabe celotnega novega zakona o gostinstvu.
“Velik del sprejetih določb prav tako prinaša številne negativne posledice za ljudi in državo ter že omenjena velika tveganja za stabilnost ključnih družbenih podsistemov, ki so namenjeni zaščiti posameznika in razvoju družbe, ki temelji na solidarnosti, ne zgolj interesu kapitala. Negativne posledice posameznih ukrepov iz zakona bodo občutili predvsem zaposleni z nižjimi in srednjimi dohodki, starejši delavci pred upokojitvijo, upokojenci in mladi,” so napovedali.
Skrbijo jih tudi javnofinančni učinki zakona, ki da bodo lahko imeli za posledico nujne posege v pravice iz javnih sredstev ter bodo lahko vplivali na obseg in kakovost javnih storitev.
Poslance DZ-ja, če bo izglasovan veto na zakon, pozivajo, da naj zakon ob morebitnem ponovnem odločanju zavrnejo. Ob tem še opozarjajo na kršitve demokratičnih postopkov ter možne dolgoročne negativne posledice.
DZ bo moral po vložitvi podpisov odločiti o začetku roka za zbiranje 40.000 podpisov podpore za razpis referenduma. Foto: BoBo
Sindikati bodo v ponedeljek vložili podpise za referendumsko pobudo
Sindikalne centrale so zadovoljne s potekom zbiranja podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Koliko so jih zbrale doslej, sicer ne vedo, je pa interes ogromen, tako da pričakujejo, da jih bo do ponedeljka, ko jih morajo vložiti v DZ, krepko več kot potrebnih 2500.
Podpise zbirajo sindikalne centrale, samo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) na desetih naslovih. Na sedež zveze po njihovih navedbah prihaja ogromno ljudi, ki bi radi prispevali podpis in pomagali tudi pri prihodnjih korakih za razpis referenduma.
V nekaterih podjetjih pa naj bi zaposlenim prepovedovali prispevanje podpisov. Na Univerzi v Ljubljani so denimo zaradi pobud, ki se v njenih posameznih članicah pojavljajo v zvezi z opredeljevanjem do referendumske pobude ter organiziranim zbiranjem podpisov v prostorih univerze, na dekane in tajnike članic naslovili obvestilo o ravnanju v takšnih primerih, skladno s katerim v prostorih in v okviru delovanja univerze ni dopustno organizirano politično ali drugo agitiranje. Ne nasprotujejo pa zbiranju podpisov v sindikalnih centralah oziroma v prostorih sindikalnih zaupnikov.
Sindikati bodo torej podpise, ki jim jih pomagajo zbirati tudi v nevladnih organizacijah in strankah odhajajoče koalicije, v DZ vložili v ponedeljek. Pričakovati je, da bodo ob tej priložnosti podali tudi izjavo za javnost.
DZ bo moral po vložitvi podpisov odločiti o začetku roka za zbiranje 40.000 podpisov podpore za razpis referenduma. Če bodo poslanci vmes sprejeli sklep o nedopustnosti razpisa referenduma, intervencijski zakon namreč vključuje davčne določbe, se bodo sindikati obrnili na ustavno sodišče, so napovedali.
Oglas