Ponudniki digitalnih storitev izvajajo “enšitifikacijo”. Najprej ponudijo odlične brezplačne storitve, ko privabijo dovolj veliko število ljudi, pa se začneta omejevanje in plačevanje, opozarjajo potrošniške organizacije. Foto: Pixabay
Kot so v sporočilu za javnost pojasnili na Zvezi potrošnikov (ZPS), se je Norveški svet za potrošnike (Forbrukerradet) v svojem najnovejšem poročilu poglobil v proces namernega postopnega slabšanja digitalnih izdelkov in storitev, znanega tudi pod imenom “enšitifikacija”. Ta izraz je skoval avtor in aktivist Cory Doctorow.
Gre za proces, ki običajno poteka v več korakih. Neko podjetje najprej ponudi brezplačno oz. izjemno poceni storitev, ki dobro deluje in ima jasno uporabno vrednost, zato jo začne uporabljati veliko ljudi. Ko storitev postane priljubljena in nepogrešljiva za uporabnike, se ti vanjo “zaklenejo” npr. zato, ker jo uporablja veliko število njihovih bližnjih, ali pa zato, ker storitev ne omogoča prenosa fotografij ali drugih podatkov na alternativno storitev.
Ponudnik te storitve nato začne izkoriščati uporabnike v korist svojih poslovnih strank. To lahko stori med drugim s prodajo osebnih podatkov uporabnikov ali pa prej brezplačne funkcionalnosti naredi dostopne le še prek plačljive naročnine.
Tehnološki velikani izkoriščajo svojo moč. Foto: Reuters
Ko so uporabniki “zaklenjeni” v storitev, se začne izkoriščanje
Uporabniki začnejo opažati več oglasov, funkcije, ki so jim omogočale nadzor nad uporabniško izkušnjo, so odstranjene, algoritmi pa prilagojeni za povečanje količine sponzorirane vsebine v virih objav. To se dogaja zato, ker ponudnik ve, da so uporabniki v storitev “zaklenjeni” in ne morejo zlahka preiti drugam, so pojasnili na ZPS-ju.
Sčasoma se v določeno storitev ali platformo “zaklenejo” tudi poslovne stranke, saj so tam prisotni številni potencialni kupci. Takrat začne ponudnik storitve pritiskati tudi nanje, recimo z zvišanjem cene oglaševanja.
Odvisnost od storitev prinaša odlične zaslužke
Ponudniki teh storitev s tem splošnim slabšanjem digitalnih storitev “izkoriščajo našo odvisnost od platform za doseganje čim večjih zaslužkov, kar škodi tako nam, potrošnikom, kot tudi drugim podjetjem,” je ob tem poudarila vodja pravne službe na ZPS-ju Petra Lovišček.
A kot ugotavlja Norveški svet za potrošnike, je ta trend še mogoče obrniti. Med konkretnimi ukrepi za ponovno uravnoteženje moči med potrošniki in ponudniki digitalnih storitev so zato navedli večje pravice potrošnikov pri nadzoru, prilagajanju, popravljanju in spreminjanju njihovih izdelkov in storitev, interoperabilnost in prenosljivost podatkov, odločno uveljavljanje zakonodaje na področju konkurenčnega prava ter zmanjšanje odvisnosti javnega sektorja od velikih tehnoloških podjetij.
ZPS: Slovenska vlada naj ukrepa
ZPS je zato na slovensko vlado naslovil pismo z zahtevo po ponovnem uravnoteženju moči med potrošniki in ponudniki storitev, z zahtevo po tem, da javni sektor v postopkih javnega naročanja daje prednost storitvam, ki temeljijo na odprtokodni programski opremi in protokolih, ter z zahtevo, da se zagotovijo zadostna sredstva za organe nadzora, ki se ukvarjajo z velikimi tehnološkimi podjetji.
Sorodne organizacije so podobna pisma naslovile na druge evropske vlade. Poleg tega je ZPS skupaj z 12 organizacijami in strokovnjaki, kot so Evropska potrošniška organizacija BEUC, Amnesty International, European Digital Rights in Transatlantic Consumer Dialogue, naslovile pismo na Evropsko komisijo. V tem pismu pozivajo k zmanjšanju odvisnosti od velikih tehnoloških podjetij in opozarjajo na tveganja deregulacije, so še sporočili iz ZPS-ja.
Oglas