Kava je več kot pijača. Je
zgodba, ki se začne na tropskih plantažah in skozi stoletja potuje med ljudmi,
kulturami in navadami.
Od prvih legend o njenem odkritju do svetih pomenov, ki so ji jih
pripisovali, je spremljala vsakdanje življenje in posebne trenutke. Iz
arabskega sveta se je razširila na Balkan in v Evropo, kjer je postala obred,
navada in način druženja. Kava je oblikovala mestno življenje, vplivala na
kulturo in pustila sled v zgodovini. Od dunajskih salonov do pariških kavarn in
angleških »peni univerz«.
Tudi na Slovenskem je dolgo veljala za dragoceno dobrino. Ljudje so jo sprva
nadomeščali z žitnimi napitki, jo kuhali po svoje in jo pili ob redkih
priložnostih. Sčasoma je postala del vsakdana, a je ohranila svoj pomen. Kot
znak gostoljubja, kot začetek dneva in kot trenutek druženja. Na Gorenjskem so
kavarne rasle skupaj z mesti, trgovino in turizmom. Postale so prostor
srečevanja, branja in pogovora, kjer so veljala določena pravila vedenja.
Razstava vabi, da stopimo v ta svet, da prisluhnemo zgodbam, da začutimo vonj
praženih zrn in se za trenutek ustavimo. Ob tem nas spremljajo tudi predmeti,
ki so povezani s pripravo in pitjem kave: skodelice, iz katerih so jo srkali,
embalaža, v kateri so jo shranjevali, ter pripomočki za njeno pripravo. Od
mlinčkov do kavnih lončkov in kavnih servisov.
Prideš na kavo? je preprosto, vsakdanje vprašanje, a v sebi nosi veliko več.
Povabilo k pogovoru, srečanju. Ne le zgodovina, ampak doživetje. Vonj, okus,
spomini. Prostor, kjer se lahko za hip umiriš, prisluhneš in morda dobiš nove
ideje.