“Domišljija pravnikom nikoli ni tako daleč nesla kot politikom,” pravi ustavni pravnik in soavtor ustave Franc Grad. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Pred predsednikom Fokusa Markom Lotričem je državni svet (DS) doslej vodilo sedem predsednikov, neposredne strankarske povezave pa lahko najdemo pri vseh. Član nobene stranke ni bil le Mitja Bervar, ki je DS vodil med letoma 2012 in 2017, a tudi on se je pred koncem mandata priključil izvršnemu odboru takratne stranke SMC-ja. A situacije, kot bo nastala v primeru, če se stranka Fokus skupaj z NSi-jem in SLS-om pridruži bodoči vladi, kot vse kaže trenutno, kljub temu v Sloveniji še ni bilo. V tem primeru bo namreč drugi dom slovenskega parlamenta, ki je mišljen kot zastopnik socialnih, gospodarskih, poklicnih ter lokalnih in ne strankarskih interesov, vodil človek, ki hkrati ni le član, temveč predsednik ene od koalicijskih strank.
Oglas
Sorodna novica
Levica predsednika državnega sveta Marka Lotriča poziva k odstopu. Lotrič: Funkciji sta združljivi.
Ker v prepletu teh dveh funkcij vidijo konflikt interesov, so Lotriča v stranki Levica v sredo pozvali k odstopu s funkcije predsednika DS-a, a je že sporočil, da tega ne namerava storiti. “Funkcija predsednika DS-a in predsednika in funkcija predsednika stranke sta združljivi. To ugotavlja tako ustava Republike Slovenije, zakon o državnem svetu, poslovnik državnega sveta, zelo jasen pa je tudi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije,” je pojasnil v sredinih Odmevih Televizije Slovenija. Dodal je, da so tudi pred ustanovitvijo stranke Fokus to preverili pri nadzornih institucijah in pri pravnikih ter da so vsi zatrjevali, da “je to v redu”. Poudaril je še, da se zaveda “etičnega odnosa in videza nepristranskosti” in da zato marca tudi ni kandidiral na državnozborskih volitvah, s čimer se je po svojih navedbah osebno odpovedal tudi sodelovanju v bodoči vladi, v kateri bodo sicer člani stranke, ki ji predseduje.
O nastali situaciji smo se pogovarjali z ustavnim pravnikom in profesorjem na ljubljanski pravni fakulteti Francem Gradom, ki je kot soavtor ustave in tudi zakona o državnem svetu neposredno sodeloval pri postavljanju slovenskega političnega sistema po osamosvojitvi države. Takšno “sedenje na dveh stolih” je po njegovih besedah sicer “neokusno in povsem neprimerno, ampak ni pa nemogoče”. “Z vidika integritete in zdravega normalnega političnega življenja je taka situacija nepredstavljiva. Pravno pa ni mogoče narediti nič,” poudarja Grad.
Državni svet. Foto: DS/Benjamin Beci
“Spodobno bi bilo, da sam ponudi odstop. A spodobnost je pojem, ki je izginil.”
Grad pojasnjuje, da na položaj, kot bo nastal, če bo Fokus (skupaj z NSi-jem in SLS-om) vstopil v prihodnjo vlado, v začetku 90. let nihče ni pomislil, zato ustreznih pravnoformalnih varovalk ni. “Domišljija pravnikom nikoli ni tako daleč nesla kot politikom. Priznam, velikokrat smo se prijeli za glavo, ko se je zgodilo nekaj, česar sploh nismo predvideli,” je dejal. Poudaril je, da sam zadeve sicer vedno presoja z ustavnega vidika. “Ustavno gre za delitev oblasti med dvema domoma parlamenta. S tega vidika je situacija, ki bo nastala, če Fokus vstopi v vlado, Lotrič pa obdrži trenutni položaj, neprimerna. Vendar pa, dokler pri vodenju državnega sveta Lotrič nič ne omenja svoje politike, svojih političnih dejanj in da nič takšnega ne predlaga, da bi DS deloval v sozvočju s koalicijo, mu ni mogoče formalno ničesar očitati,” je pojasnil.
Marko Lotrič je prepričan, da lahko obe predsedniški funkciji opravlja korektno, in poudarja, da kljub predsedovanju stranki Fokus, pri vodenju DS-a nikoli ne dela nobenih razlik, saj je tam njegova “pravica in dolžnost”, da zastopa interese gospodarstva. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
A to še ne pomeni, da se Lotrič ne bo znašel v konfliktu interesov. “Prišli bomo v situacijo, kjer bo Lotrič vodil DS, pred katerega bodo prihajali zakoni vlade, v kateri bodo tudi ljudje iz njegove stranke. Tukaj bo njegov interes, da se ti zakoni podprejo, zato bo to predstavljalo konflikt interesov,” ocenjuje Grad. Kot dodaja, bi bila najbolj “spodobna poteza” Lotriča ta, da bi s funkcije predsednika DS-a odstopil sam. A hkrati dodaja, da je ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugod po svetu “spodobnost pojem, ki je izginil”. “Včasih bi bilo to vprašanje spodobnosti. Vsak je vedel, da je nespodobno, da bi to počel. Ampak očitno beseda spodobnost nima več kaj dosti pomena,” je dodal ustavni pravnik.
V Levici so ob tem napovedali, da bodo prijavo domnevnega konflikta interesov podali tudi na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Predsednica KPK-ja Katarina Bervar Sternad je sporočila, da so na komisiji že aprila prejeli prijavo glede konflikta interesov predsednika DS-a Lotriča. Dodala je, da ta nakazuje določena tveganja, ki jih bo KPK obravnaval s sistemskimi priporočili.
Oglas