Fotografija je simbolična.

Ko je koprsko okrožno sodišče na prvi stopnji oktobra 2024 razsodilo, da mora vnuk denar v celoti vrniti na babičin račun skupaj z zamudnimi obrestmi, se je vnuk pritožil na višje koprsko sodišče. In izgubil. Januarja letos je slednje potrdilo, da si je 77.500 evrov pridobil neupravičeno, tako kot je že predhodno odločilo koprsko okrožno sodišče. Skupaj z zakonitimi obrestmi zdaj znesek znaša že 153.124 evrov.

Vnuk je bil na babičinem bančnem računu pooblaščenec od leta 2012. Spomladi 2015 je gospa umrla v Splošni bolnišnici (SB) Izola, v zgodnjih jutranjih urah, za kar naj bi izvedel dve uri po njeni smrti. Manj kot uro zatem pa je že stal pred bančnim okencem Intese Sanapolo, takrat Banke Koper. Z babičinega računa je dvignil 2500 evrov in se dogovoril, da naslednjega dne dvigne še 75.000 evrov. Ni pa povedal, da je babica umrla.

Prijavo kaznivega dejanja so zavrnili

Našemu sogovorniku se je zdelo nenavadano, ko je v postopku dedovanja pred sodiščem izvedel, da pokojna mati ni zapustila ničesar. Obrnil se je na banko in izvedel, da je celotni znesek z materinega računa dvignil vnuk. Podal je prijavo kaznivega dejanja na koprsko državno tožilstvo, a so jo zavrnili. Kot so mu obrazložili, ne gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

“Ker pa ima storjeno dejanje značaj kaznivega dejanja oškodovanja zasebnega premoženja, me je Okrožno državno tožilstvo v Kopru napotilo kot dediča na vložitev kazenske tožbe proti storilcu kaznivega dejanja. Tako sem vložil kazensko tožbo proti storilcu, vendar je tožilstvo septembra 2017 dokončno odločilo, da tožena stranka ni storila nikakršnega kaznivega dejanja s tem, ko je leta 2015 z neveljavnim pooblastilom dvignila ves denar z računa pokojnice in pri tem preslepila banko, kateri je zamolčala smrt,” pravi sogovornik. Odgovornost so zavrnili tudi na banki, ker da za smrt komitentke niso vedeli. Pri Banki Slovenije so temu pritrdili – banka o smrti ni bila obveščena pisno.

Tudi če banka v trenutku, ko je vnuk dvignil denar in niti dan kasneje še vedno ni bila obveščena o smrti svoje komitentke, pa je za to vseeno kmalu izvedela – ko je prejela pisno obvestilo Upravne enote (UE) Koper. Če človek umre v bolnišnici, mora ta upravno enoto obvestiti v roku dveh dni, upravna enota institucije pa v roku treh dni. Torej je banka za to izvedela najkasneje v petih dneh. Naš sogovornik je nato vložil zasebno tožbo.

Trajalo je še pet let, preden je koprsko sodišče novembra 2024 razsodilo, da si je vnuk prilastil babičin denar neupravičeno in ga mora vrniti skupaj z zamudnimi obrestmi na babičin račun, kjer ga bo sodišče v postopku dedovanja razdelilo med dediče. Namesto tega se je vnuk pritožil višjemu koprskemu sodišču, od katerega je zahteval, da sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavi ali pa vrne v ponovno sojenje. Vnuk je trdil, da je do babičinega denarja upravičen, ker mu ga je zapustila na osnovi ustno sklenjene pogodbe, kar pa mu pred sodiščem ni uspelo dokazati. Njegovo pritožbo so višji sodniki zavrnili, kot že rečeno, in potrdili sodbo prvostopenjskega sodišča.

In zdaj k bistvenemu vprašanju, ki si ga postavlja sogovornik – kako varni so naši prihranki v bankah?

“V konkretnem primeru se je izkazalo, da privarčevani denar pokojnice pri Banki Koper (zdaj Intesa Sanpaolo) ni bil shranjen varno. Seveda je po mojem osebnem prepričanju dejstvo, da je bila prevarana in ogoljufana tudi banka, vendar je breme pregona tega dejanja prevalila na dediče,” poudarja sogovornik. Kot dodaja, bi od banke pričakoval, da bo ukrepala z vsemi pravnimi sredstvi proti goljufu, ki je oškodoval njihovo stranko in njih.

“Izgovor banke, da v času storjenega dejanja goljufije ni vedela, da je lastnica računa mrtva, je še sprejemljiv. Vendar pa je težko razumljivo in nesprejemljivo, da banka po tem, ko je bila seznanjena z goljufijo, ni ukrepala in ni storila ničesar v smislu pravnih dejanj za pregon te goljufije,” še pravi sogovornik in zaključuje: “Namesto, da bi banka ukrepala, je napotila oškodovanega dediča naj on sam preganja storilca goljufije in se vsa ta leta izogibala kakršnemukoli stiku z oškodovanim dedičem.”