Nagrado SozialMarie podeljujejo od leta 2005. Velja za eno najpomembnejših mednarodnih nagrad za družbene inovacije in prvo tovrstno nagrado v Evropi. Poleg finančnega priznanja SozialMarie ponuja družbeno inovativnim projektom v srednji in vzhodni Evropi javno platformo za njihovo predstavitev. Nagrado podeljuje avstrijska zasebna fundacija Unruhe Privatstiftung. Na fotografiji predstavniki projekta Kino brez ovir na podelitvi nagrade SozialMarie na Dunaju. Foto: Kulturni dom Cerknica/SozialMarie
Projekt Kino brez ovir Slovenija se je uvrstil med tri glavne nagrajence za nagrado SozialMarie, evropsko mednarodno nagrado za dosežke na področju družbenih inovacij. Med 369 prijavljenimi projekti iz različnih evropskih držav je strokovna žirija projekt prepoznala kot enega najboljših primerov socialne inovacije letošnjega leta.
Oglas
Kino za vse – model dostopnega kina
Projekt z dostopnimi filmskimi projekcijami, zvočnimi opisi, opisnimi podnapisi in tolmačenjem v slovenski znakovni jezik odpira filmsko kulturo širši skupnosti in prispeva k bolj vključujočemu kulturnemu prostoru. Partnerji projekta – Kulturni dom Cerknica, Kino Union Celje in Kino Linhartova dvorana Radovljica – so želeli razviti model dostopnega kina, ki ga lahko prevzamejo tudi drugi kinematografi po Sloveniji, in s tem postopoma vzpostaviti nov nacionalni standard dostopnosti v filmski kulturi.
“Kino brez ovir se začne s preprostim vprašanjem: kdo dejansko lahko obišče kino – in kdo ne? Projekt prilagaja filmske projekcije tako, da so dostopne predvsem slepim, slabovidnim, gluhim in naglušnim. Dostopnost ni dodana naknadno, temveč je upoštevana že od samega začetka,” v utemeljitvi navaja žirija nagrade SozialMarie.
Projekt sodelovanje v kulturi razume kot osnovno človekovo pravico
V utemeljitvi žirija poudarja, da projekt posebno pozornost posveča manjšim krajem, kjer je kulturna ponudba pogosto omejena. Zapisali so, da projekt “spreminja filmsko kulturo iz ekskluzivnega prostora v strukturno vključujoč sistem” in da dolgotrajnih ovir, s katerimi se v Sloveniji spopadajo senzorno ovirani obiskovalci, ne rešuje le s tehničnimi dodatki, temveč z umeščanjem dostopnosti kot temeljnega načela. Ob tem je žirija posebej poudarila, da projekt sodelovanje v kulturi razume kot osnovno človekovo pravico in razvija prenosljiv model, ki ga lahko prevzame kateri koli kinematograf v državi.
Letošnji nagrajenci nagrade SozialMarie. Strokovna žirija izmed vseh prejetih prijav na razpis izbere največ 35 projektov, od teh pa izbere 15 najboljših in tri zmagovalce. Med njimi je letos tudi slovenski projekt Kino brez ovir. Foto: Kulturni dom Cerknica/SozialMarie
V prvem letu so pripravili več kot 60 dostopnih filmskih projekcij
Kot so sporočili iz Kulturnega doma Cerknica, nagrada predstavlja pomembno priznanje prizadevanjem za sistemsko uvajanje dostopnih filmskih projekcij za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne obiskovalce v Sloveniji. Sodelujoči partnerji so ob prejemu nagrade poudarili, da je nagrada pomembna potrditev, da dostopnost ni dodatek kulturi, ampak njen temelj. Hkrati je spodbuda, da projekt Kino brez ovir Slovenija še naprej razvijajo in širijo po Sloveniji.
V prvem letu izvajanja so v sklopu projekta pripravili več kot 60 dostopnih filmskih projekcij z zvočnimi opisi, opisnimi podnapisi in tolmačenjem v slovenski znakovni jezik. V program je bilo vključenih skoraj 3000 predstavnikov skupnosti slepih, slabovidnih, gluhih in naglušnih.
Partnerji projekta so organizirali tudi prvo mednarodno konferenco o dostopnosti in vključenosti v slovenskih kinematografih in pripravili Priročnik o dostopnosti in vključenosti v slovenskih kinematografih, ki dobre prakse prenaša tudi na druge kinoprikazovalce po Sloveniji.
Pri razvoju projekta so sodelovali številni strokovnjaki, ustvarjalci in podporniki. Razvoj projekta so oblikovali vodja projekta iz Kulturnega doma Cerknica Gregor Janežič, programska vodja Sara Šabec, Samo Seničar iz Kina Union Celje in Katja Stušek iz Linhartove dvorane Radovljica.
“K izvedbi dostopnih projekcij so pomembno prispevali tudi Sara Horžen s pripravo zvočnih opisov, Benjamin Jeram z interpretacijo zvočnih opisov, Miha Šajina z njihovo zvočno obdelavo, Bojan Bajsič s tehnično podporo, Diana Grden s pripravo opisnih podnapisov ter Zveza gluhih in naglušnih Slovenije s podporo pri tolmačenju. Pri izvedbi so sodelovali tudi tolmačke in tolmači slovenskega znakovnega jezika Tinkara Jerina, Marinka Dretnik, Kaja Novosel, Karin Brumen in Sabina Pokovec. Ključno vlogo pri oblikovanju kakovostnejših in dostopnejših vsebin imajo tudi člani skupnosti slepih, slabovidnih, gluhih in naglušnih, ki s svojimi izkušnjami, predlogi in sodelovanjem soustvarjajo projekt,” so še sporočili iz Kulturnega doma Cerknica.
Razvoj in izvajanje projekta sta podprla Europa Cinemas in program Collaborate to Innovate.
Oglas