Med vrstami jagod v Podbočju je še ležala sodra, ko so na kmetiji Igorja Jarkoviča že razmišljali, koliko škode bo pustilo novo neurje. “Pridelava brez rastlinjakov danes skoraj ni mogoča,” pravi eden največjih slovenskih pridelovalcev jagod, ki letno pridela tudi do 120 ton tega sadeža. Letine vse bolj krojijo vremenski ekstremi in pomanjkanje delovne sile: “Brez tujih delavcev skoraj več ne gre.”
Igor Jarkovič je po očetu prevzel živinorejsko-vinogradniško kmetijo ter jo usmeril v pridelavo sadja in zelenjave. Kmetijo v Podbočju smo obiskali na dan, ko so Slovenijo zajeli močni nalivi. Padala je tudi sodra, ki je največ škode naredila v vinogradih, v nasadih čebule in solate. “Nasadi jagod so pokriti, zato na srečo tam ni bilo večje škode,” je povedal lastnik.
Njihovi glavni proizvodi so jagode in maline. “Osredotočeni smo na veleprodajo, imamo manjši nabor proizvodov, ki jih pridelujemo v večjih količinah.”
Jarkovič poudarja pomembnost uživanja jagod med sezono, saj so takrat najboljše. “Jagode zunaj sezone so trde, čvrste in v notranjosti bele, po okusu pa precej slabše.”
Foto: Ana Kovač
“Sveže jagode so najboljše”
Sezona jagod v Podbočju se začne konec aprila in traja približno en mesec, do sredine junija. “Takrat je ključno, da jagode čim prej pridejo do kupcev. Na srečo so dobavne poti v Sloveniji zelo kratke,” poudarja Jarkovič. Jagode vsak dan sproti pobirajo, stehtajo, zapakirajo in v nekaj urah dostavijo trgovcem. Na policah so že naslednje jutro. “Le tako lahko zagotovimo svežino, okus in kakovost. Sveže so najboljše.”
Večino jagod prodajo največjim trgovcem, nekaj doma in na stojnici v Krškem.
Foto: Ana Kovač
Zakonodaja pri pridelavi je zelo stroga
Jarkovič pojasnjuje, da izdelke redno dajejo v analizo ter jagode pridelujejo v okviru certifikatov Global G. A. P. in Izbrana kakovost. “Slovenske jagode so zdrave, saj je zakonodaja pri pridelavi zelo stroga. Naše jagode so tudi v notranjosti rdeče, sadimo sorte, ki dajejo manjše, a zelo okusne in kakovostne pridelke.”
Pri pridelavi so zelo odvisni od vremena: “Če je vreme slabo, so količine manjše.”
Foto: Ana Kovač
Vreme kroji letino
Pridelava jagod je odvisna od sezone, letno pridelajo od 80 do 120 ton jagod. Po končani sezoni ročno posadijo nove sadike, ki jih nato skoraj leto dni negujejo do novega pridelka.
Igor Jarkovič je eden od prvih proizvajalcev, ki je začel pridelovati jagode v rastlinjakih.
Foto: arhiv podjetja
Zato si želijo vremena brez ekstremnih temperatur in dogodkov, kot smo jim bili priča tudi letos. “Ne predstavljam si več pridelave jagod na prostem. Jagode iz rastlinjakov so boljše kakovosti, hkrati pa potrebujemo manj zaščite pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci,” doda Jarkovič.
Brez tujih delavcev skoraj ne gre več
Delo na kmetiji se je v zadnjih letih spremenilo, še vedno pa je izjemno pomembno ročno delo, predvsem pri nabiranju pridelka. Lastnik kmetije pravi, da se zato nenehno srečujejo s pomanjkanjem delovne sile. Sami vsako leto iščejo sezonske delavce, na kmetiji že pomagajo delavci iz Bosne, v zadnjih dveh letih je pri njih pomagalo tudi nekaj fantov iz Nepala. “Si pa želimo, da bi se vsako leto k nam vračali isti delavci, ki poznajo sistem in znajo delati,” pravi Jarkovič. V času sezone delavci pri njih tudi stanujejo.
Sadje, zelenjavo in večino vina prodajo v Sloveniji, omake s čilijem pa izvažajo v balkanske države, nekaj tudi v Nemčijo in Avstrijo. Na kmetiji je 14 zaposlenih.
Foto: Ana Kovač
Kmetijstvo pod pritiskom stroškov
Kot ključne izzive v kmetijstvu izpostavlja zviševanje cen na vseh ravneh, pomanjkanje delovne sile in višje stroške dela. “Na drugi strani pa si kupci želijo čim nižjih cen sadja in zelenjave.”
Prav tako si želi manj birokracije ter lažjega in hitrejšega dostopa do tujih delavcev: “Slovenske delavce za delo na kmetiji težko dobimo. Če želimo ohraniti proizvodnjo, bomo primorani pridobivati tuje delavce, saj smo od njih odvisni.”
Statistični podatki
Po podatkih statističnega urada se je lani v Sloveniji s pridelavo jagod ukvarjalo 287 kmetijskih gospodarstev. Na 107 hektarjih pridelovalnih površin so pridelali 1.654 ton jagod, med njimi tudi Kmetija Jarkovič, ki spada med večje pridelovalce.